Dr. James P. Allison (center za raka, Anderson Cancer Center) in dr. Tasuku Honjo (univerza v Kjotu) bosta nagrajena za razvoj zaviralcev imunskih stikal. Zakaj je to odkritje tako pomembno, da si zasluži Nobelovo nagrado? 

Proteinska receptorja CTLA-4 in PD-1 imunskim celicam v človekovem organizmu preprečujeta prepoznavo rakavih celic. Odkritji raziskovalcev, ki omogočata povsem nov pristop k zdravljenju raka – Allison je zaslužen za monoklonska protitelesa anti-CTLA-4, Honjo pa za anti-PD-1 –, pa spodbudita organizem obolelega, da začne rakave celice prepoznavati kot škodljive.

Kot je za zdravstveni portal danes, ob razkritju imen dobitnikov Nobelove nagrade za medicino, povedal strokovni direktor Onkološkega inštituta Ljubljana prof. dr. Viljem Kovač, je »imunoterapija nov, zelo uspešen način zdravljenja, ki sicer ni učinkovit pri vseh tumorjih – kjer pa je, so uspehi izjemni, zazdravitve so dolgotrajne. Ta nagrada je priznanje in dokaz, kako pomembna je imunoterapija, ki je že nekaj časa del redne klinične prakse. Vendar razvoj imunoterapije nikakor še ni končan. Na vsakem kongresu o raku je danes največ govora o imunoterapiji, s katero je pri zdravljenju raka v resnici mogoče dosegati še nedavno povem nepredstavljive rezultate.«

Proteini, ki jih proizvajajo tako celice imunskega sistema kot tudi nekatere rakave celice, lahko organizmu preprečijo ubijanje rakavih celic. »Imunoterapija pa odstrani tako imenovane zaviralce imunskih stikal in imunski sistem bolnika se posledično lahko uspešneje in učinkoviteje, predvsem pa hitreje zoperstavi raku, saj limfociti prepoznajo rakave celice,« pojasnjuje profesor Kovač.

Zdravljenje z imunoterapijo v Sloveniji ni neznanka, nasprotno. Na onkološkem inštitutu tovrstno terapijo uspešno prakticirajo pri zdravljenju malignega melanoma, ledvičnega in pljučnega raka. Na tem področju sodelujejo tudi v mednarodnih študijah – ne le pri zdravljenju napredovalega raka, pri katerem so metastaze že močno razširjene, ampak tudi pri lokalnem prepoznavanju rakavih celic v zgodnejših fazah te bolezni, ko zdravljenje z imunoterapijo prakticirajo v kombinaciji z radioterapijo oziroma kemoterapijo. 

Kot še pove prof. dr. Viljem Kovač, »tudi tovrstno zdravljenje ni brez stranskih učinkov – ti so praviloma blagi, vendar jih je treba prepoznati in pravočasno ukrepati«. 

Na onkološkem inštitutu se sicer z zdravljenjem z imunoterapijo ukvarja predvsem izr. prof. dr. Janja Ocvirk, predstojnica sektorja internistične onkologije, kjer se ukvarjajo z diagnostiko in sistemskim zdravljenjem raka. Sem spada zdravljenje s citostatiki oziroma s kemoterapijo, s hormonskimi in z biološkimi zdravili, torej tudi z najnovejšimi, tako imenovanimi tarčnimi zdravili.