Ali bodoče mamice danes poznajo vse pasti uživanja alkohola, čeprav v majhnih količinah? Podatki so znani, ničkolikokrat ponovljeni, pa vendar vse prepogosto preslišani in prezrti. Pred desetletji tovrstnega ozaveščanja ni bilo, zdaj je drugače. Toda ob aktualnem dogajanju se človek utemeljeno vpraša, koliko nosečnic v resnici ve, da izpostavljanje alkoholu v prvem obdobju nosečnosti pri plodu povzroči poškodbe na večini organov, ki se v tem obdobju razvijajo.
Se res (vse) nosečnice zavedajo, da je vsaka pijača, ki vsebuje etanol, potencialno škodljiva? Alkohol ne povzroča le raka, ampak je tudi teratogen – teratogene snovi pa dokazano povzročajo razvojne napake na plodu.
Podatki o škodljivosti pitja alkoholnih pijač so nedvoumni, znanstveno in empirično dokazani – a slovenska »mokra kultura« védenje o tem v dobršni meri zavrača.
Izogibanje alkoholu je tehtno, tudi ali predvsem med nosečnostjo
Tradicija nenehnega nazdravljanja je pri nas še vedno globoko zakoreninjena. To pa se – če opozorimo le na povezave z zdravjem – najbolj neposredno odraža v nastanku sedmih rakov, vpliva pa tudi na napredovanje in zaplete številnih kroničnih obolenj ter deviantna obnašanja, ki se sčasoma lahko stopnjujejo tudi v nedopustno psihično in fizično nasilje.
V tem kontekstu pa velja poseben poudarek pomenu izogibanja alkoholu tudi oziroma predvsem med nosečnostjo, kajti posledice zaužitega alkohola v tem obdobju še bolj kot na nosečo mamico vplivajo na še nerojenega otroka. Zarodek namreč ne more razgraditi alkohola kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi povečuje in je lahko višja od koncentracije alkohola v krvi noseče mame – to pa otežuje dotok hranljivih snovi in kisika, ki jih otrok nujno potrebuje za zdrav, normalen razvoj.
Zarodek alkohola ne more razgraditi tako kot odrasla oseba, zato se koncentracija alkohola v njegovi krvi povečuje in je lahko višja od koncentracije alkohola v krvi noseče mame – to pa otežuje dotok hranljivih snovi in kisika, ki jih otrok nujno potrebuje za zdrav, normalen razvoj.
9. september – mednarodni dan fetalnega alkoholnega sindroma
Kaj je fetalni alkoholni sindrom (FAS)?
To je preplet bolezenskih znakov, ki jih je mogoče zaznati že pri novorojenčku, v raznolikih oblikah pa posledice izpostavljenosti alkoholu že pred rojstvom – ker se mama med nosečnostjo ni odrekla pitju alkohola – zaznamujejo njegovo celotno življenje, z nepravilnim razvojem organov in hudimi kognitivnimi, socialnimi in vedenjskimi motnjami, med katerimi je najhujši fetalni alkoholni sindrom (FAS). Ta se kaže v obliki razvojno-nevroloških oziroma prirojenih okvar ter poškodb možganov.
Zato na simbolični ravni, ki izhaja iz devet mesecev trajajoče nosečnosti, predstavniki različnih vej medicine vsako leto prav 9. septembra – 9 minut čez 9. uro – opozorijo na tveganja, ki jih prinaša pitje alkohola, in spregovorijo o posledicah, ki jih ima takšno početje pri ženski, ki je noseča, na še nerojenega otroka.
Nepopravljivo breme fetalnega alkoholnega sindroma
Pogovor z mag. Marjetko Hovnik Keršmanc, predstavnico Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), ki je aktivno vpeta v ozaveščanje o pomenu absolutnega odrekanja alkoholnim pijačam zlasti v obdobju nosečnosti, smo na zdravstvenem portalu objavili že pred časom – vendar sporočilo tudi danes ostaja enako: »Pri FAS je značilno, da do zastoja rasti pride že pred rojstvom, nakar se to nadaljuje tudi po rojstvu. Otrok, ki se rodi, je manjši, njegova telesna teža je nižja od običajne, prisotne so težke poškodbe možganov, ki so nepopravljive, zato mora taka oseba z njimi živeti vse življenje. Lahko pa so prisotne tudi druge telesne motnje, na primer nepravilnosti v razvoju srca, žilja, jeter, ledvic, kosti in sklepov.«
Po drugi strani pa lahko bodoča mamica z doslednim odrekanjem alkoholu v času nosečnosti malčka pred prihodom na svet zaščiti pred nastankom prirojenih napak in okvar možganov, srca, ledvic, jeter, kosti, pred slabšo duševno razvitostjo, prizadetostjo sluha, vida in govora, pred motnjami spanja, pozornosti, spomina, govora in učenja ter pred vedenjskimi motnjami (impulzivnost, hiperaktivnost, kljubovalnost).
Pogovor z mag. Marjetko Hovnik Keršmanc, NIJZ:
Pri FAS je značilno, da do zastoja rasti pride že pred rojstvom, nakar se to nadaljuje tudi po rojstvu. Otrok, ki se rodi, je manjši, njegova telesna teža je nižja od običajne, prisotne so težke poškodbe možganov, ki so nepopravljive, zato mora taka oseba z njimi živeti vse življenje. Lahko pa so prisotne tudi druge telesne motnje, na primer nepravilnosti v razvoju srca, žilja, jeter, ledvic, kosti in sklepov.
Video pogovor in portret Marjetke Hovnik Keršmanc: Diana Zajec; simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
