»Razlike v dovoljenih emisijah strupenih snovi v zrak so z zdravstvenega in etičnega vidika nesprejemljive,« poudarja izr. prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak, ki v imenu delovne skupine za spremljanje in ozaveščanje strokovne in splošne javnosti o nevarnosti onesnaženega okolja za zdravje ljudi – omenjena skupina deluje v sklopu Zdravniške zbornice Slovenije – slovensko javnost, predvsem pa poslance, ki so trenutno na potezi, poziva k zaostritvi zakonodaje na področju sosežiga odpadkov. 

Zdravniki, člani omenjene skupine – poleg izr. prof. dr. Metode Dodič-Fikfak so to še izr. prof. dr. Miran Brvar, mag. Martina Praprotnik, Nevenka Mlinar in Ana Mavrič – so v teh dneh svoj poziv poslali poslancem, na ministrstvi za zdravje in za okolje; naslovili so ga tudi na občino Kanal ob Soči.

Izenačitev normativov je tehnično izvedljiva!

Med prejemniki omenjenega dopisa je tudi doc. dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je, tako kot Metoda Dodič-Fikfak, članica zdravstvene podskupine pri Medresorski delovni skupini (MDS) za proučitev možnosti za izenačitev normativov dovoljenih emisij iz naprav za sosežig s tistimi iz sežigalnic ter za pripravo časovnega načrta in ukrepov za okoljsko sanacijo v delih srednje Soške doline. 

Ob tem velja kot zelo povedno izpostaviti, da je, kot navaja Metoda Dodič-Fikfak, »vodja tehnično-tehnološke podskupine pri MDS prof. dr. Niko Samec sicer »nedvoumno zatrdil, da je izenačitev normativov tehnično izvedljiva, obenem pa je pojasnil, da so pri pripravi tehnično-tehnološkega poročila – ta vsebuje številne pomanjkljivosti in ne odgovarja na ključno vprašanje, ali je izenačitev tehnično mogoča – uporabili podatke Salonita Anhovo, ki pa jih niso preverjali.«

In to je del zgodbe, s katero so prebivalci Anhovega in srednje Soške doline primorani živeti – in zaradi katere umirajo. O tej zgodbi je bilo prelitega veliko črnila, izgovorjenih ničkoliko pozivov, argumentov in svaril zaradi nemotenega onesnaževanja, ki pri nas, v tako imenovani zeleni Sloveniji, uničuje naravo in zdravje ljudi ter ugaša življenja.

Zakaj je zaostritev zakonodaje nujna

Naj v kontekstu člankov, objavljenih na zdravstvenem portalu, izpostavimo le enega, v sklopu katerega so na tovrstno nedopustno stanje duha odločevalcev, ki ne potegnejo pravih potez, opozorili zdravniki, ki si prizadevajo za boljši, lepši, manj onesnaženi in bolj zdrav jutri Slovenije.

• Sežig in sosežig odpadkov: zdravniki ponovno povzdignili glas in vzeli v bran življenja, ki jih pri nas s pomočjo zakonodajne zelene luči nemoteno ogrožajo okoljski onesnaževalci
• podrobneje v spodnjih video pogovorih, posnetih januarja 2022, ki so, žal, ohranili aktualnost vse do današnjega dne

Problematična sta nabor in kakovost podatkov, vedno znova ...

Na tem področju je, kot opozarja ozaveščena stroka, problematičen predvsem nabor podatkov oziroma njegova kakovost, kajti onesnaževalci še vedno bolj kot ne nadzorujejo sami sebe.

V tem smislu je že pred dvema letoma doc. dr. Andreja Kukec s Katedre za javno zdravje Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, članica zdravstvene podskupine medresorske delovne skupine, ki proučuje zdravstvene posledice onesnaževal, nastajajočih pri sosežigu odpadkov v Anhovem, izpostavila težave glede verodostojnosti podatkov.

Skrb za zdravje mora pristati na prvem mestu

Omenjeni zdravniki vztrajno opozarjajo na nedopustno dogajanje v Anhovem in srednji Soški dolini, kjer prebivalci industrijsko onesnaževanje tega območja že vse predolgo plačujejo s povečano zbolevnostjo za hudimi, neozdravljivimi boleznimi – pa tudi s prezgodnjo umrljivostjo. Zato v sklopu članka ponovno objavljamo svarila teh zdravnikov, ki od odločevalcev in poslancev upravičeno pričakujejo ukrepanje za boljšo zaščito zdravja prebivalcev srednje Soške doline. Ukrepanje, pri katerem vedno znova prihaja do kratkih stikov, brez vsakršnih pojasnil in brez pričakovane – in upajmo, skorajšnje – zaostritve zakonodaje, ki je nujna za obvarovanje zdravja prebivalcev Slovenije.

Zdravstvena podskupina MDS je, kot poudarja izr. prof. dr. Metoda Dodič-Fikfak, z delom končala pred pol leta in že takrat v poročilu poudarila, da:

• so razlike v dovoljenih emisijah strupenih snovi v zrak med cementarnami s sosežigom odpadkov in sežigalnicami odpadkov z zdravstvenega in etičnega vidika nesprejemljive, zato so člani te podskupine predlagali vpeljavo polurnih emisij v zrak za sosežigalnice odpadkov ter izenačitev dopustnih polurnih in dnevnih emisij v zrak za vse vrste sežigalnic in sosežigalnic odpadkov;
• je izenačitev dopustnih vrednosti emisij v zrak za sosežigalnice odpadkov in cementarne s sosežigom odpadkov s tehnološkega vidika izvedljiva – to je potrdil tudi vodja tehnično-tehnološke podskupine MDS, vendar pa tega podatka v poročilu omenjene podskupine niso izrecno navedli;
• je zahteva po izenačitvi mejnih vrednosti in doseganju strožjih meril na tem področju pravno izvedljiva – na podlagi obstoječih določb zakona o varstvu okolja, kar potrjujejo tudi pozitivna izkustva dobrih tovrstnih praks v tujini.

Na potezi so poslanci. Bodo zmogli pravo odločitev?

Toda v začetku oktobra, ko naj bi člani MDS skupaj s povabljenimi strokovnjaki predstavnikom  pristojnih ministrstev ter agencije za okolje predstavili ugotovitve, je prišlo do odpovedi srečanja v zadnjem trenutku in, kot opozarja Metoda Dodič-Fikfak: »Kljub našemu posredovanju nov termin ni bil določen in ni načrtovan. Odpoved iskreno obžalujemo, saj smo prepričani, da bi sestanek jasno pokazal, da je zaostritev zakonodaje na tem področju nujno potrebna za zaščito okolja in zdravja prebivalcev Slovenije, zlasti prebivalcev srednje Soške doline.«

Ker pa je bilo poročilo zdravstvene podskupine z naslovom »Ocena potencialnega vpliva sežiga in sosežiga odpadkov na zdravstvene posledice pri ljudeh: modelna študija na primeru cementarne Salonit Anhovo« sprejeto s soglasjem vseh članov te skupine, dr. Metoda Dodič-Fikfak javno opozarja, da je bila med strokovnjaki okoljskega zdravja dosežena »uskladitev, ki je nikakor ni dopustno spregledati ali je zanemariti. Zato prosimo in zahtevamo, da se mnenje zdravstvene podskupine MDS upošteva – in da se zaščiti zdravje prebivalcev srednje Soške doline, kolikor je to sploh še mogoče.«

Danes so bili na potezi poslanci. S 50 glasovi za in enim proti so odločili, da gre predlog zakona v nadaljnjo obravnavo.

Video pogovori, fotografija Salonita Anhovo in portreti: Diana Zajec; fotografija Kanala ob Soči: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.