Po zadnjih dostopnih podatkih si pri nas kar 51 odstotkov odraslih že pripravljene jedi vedno dosoli, kar 23 odstotkov prebivalcev ima ocvrte jedi na krožniku najmanj enkrat na teden, samo 62 odstotkov odraslih redno zajtrkuje redno, le 39 odstotkov prebivalcev stalno uporablja priporočena (hladno stiskana) rastlinska olja, zgolj 44 odstotkov prebivalcev vsak dan je surovo zelenjavo, samo 29 odstotkov prebivalcev uživa ribe vsaj enkrat na teden, kar 29 odstotkov odraslih redno pije sladke pijače in kar 16 odstotkov prebivalcev ima mesne izdelke (klobase, šunko, salamo, pašteto) na krožniku najmanj štirikrat na teden.
O tem, da sodobni način življenja narekuje tudi drugačne prehranske trende, je med drugim tekla beseda na prehranskem forumu zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v sklopu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).
V kolikšni meri trendom zdravega življenja sledimo v Sloveniji? Kakšen je slovenski potrošnik, kako se prehranjuje, kakšne so njegove želje in zahteve na področju prehrane?
Da »slovenski krožnik« v povprečju še vedno ne vsebuje dovolj kakovostnih in priporočenih jedi, je na dogodku poudarila predstavnica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) dr. Urška Blaznik. Pri tem je spomnila na raziskave »Z zdravjem povezan vedenjski slog« – teh je bilo doslej pet –, ki kažejo, da se kar polovica odraslih prebivalcev Slovenije prehranjuje nezdravo; v tej skupini prevladujejo moški z nižjo izobrazbo in s slabšim socialno-ekonomskim položajem iz vzhodnega dela države. Tudi med debelimi, preveč hranjenimi je več moških kot žensk.
Na področju prehranjevanja pa je, kot omenja dr. Blaznikova, leta 2008 prišlo do pomembnega preobrata; pri odločanju za nakup se domača, lokalno in ekološko pridelana hrana vse pogosteje uvršča na vrh seznama.
Tudi rezultati Evrobarometra za leto 2019 kažejo, da Slovence bolj kot druge Evropejce zanima, od kod prihaja hrana, ki jo nameravajo kupiti. Drugod pa se, denimo, bolj posvečajo podatkom o prehranski sestavi živil, kar povprečni slovenski potrošniki le redko prakticira.
Tudi nekateri proizvajalci privzemajo aktivno vlogo
»Prehrana in zdravje ljudi sta tesno povezana, kajti način prehranjevanja lahko na človeka deluje bodisi kot zaščitni dejavnik bodisi kot dejavnik tveganja. V zadnjem desetletju se razdirajo tradicionalni prehranski vzorci, povečuje se njihova raznolikost,« poudarja dr. Urška Blaznik.
In kakšna je v tem kontekstu vloga proizvajalcev prehranskih izdelkov?
Prilagajanje ponudbe zdravemu načinu prehranjevanja, je nujno, tudi zato, ker so se v zadnjih letih prehranjevalne navade Slovencev močno spremenile; žal pa tem trendom ne sledijo vsi proizvajalci.
Kaj se je zgodilo? Po eni strani se je povečala ozaveščenost o vlogi zdrave prehrane za ohranjanje zdravja in dobrega počutja, po drugi strani pa se je povečalo uživanje živil s slabšo hranilno sestavo in visoko energijsko vrednostjo.
Tudi zato so se pri naprednejših proizvajalcih, ki jim ni vseeno za kakovost izdelkov in za zdravje potrošnikov, inženirji živilstva začeli vse bolj dosledno povezovati z nutricionisti in prispevati k možnostim bolj zdrave izbire, s ponudbo živilskih izdelkov z boljšo sestavo – oktobra se je, denimo, za podpis tovrstne zaveze odgovornosti odločila tudi domača pekarska industrija.
V štirih letih se je projektu Zaveza odgovornosti pridružilo 25 podjetij, ki pospešeno spreminjajo ponudbo in stare izdelki nadomeščajo z novimi, takšnimi z boljšo, bolj zdravo sestavo.
Po eni strani se je povečala ozaveščenost o vlogi zdrave prehrane za ohranjanje zdravja in dobrega počutja, po drugi strani pa se je povečalo uživanje živil s slabšo hranilno sestavo in visoko energijsko vrednostjo.
Tudi zato so se inženirji živilstva začeli vse bolj dosledno povezovati z nutricionisti in prispevati k možnostim bolj zdrave izbire – s ponudbo živilskih izdelkov z boljšo sestavo. Projektu Zaveza odgovornosti se je doslej pridružilo 25 podjetij.
Ob tem velja spomniti, da smo 7. aprila letos (točno na svetovni dan zdravja) v Sloveniji dosegli pomembno prelomnico – od tedaj je namreč pri nas prepovedana prodaja živil z več kot dvema gramoma transmaščobnih kislin na 100 gramov maščobe.
Pri nas naj bi kruh, narejen iz polnozrnate moke, občasno uživalo samo 27 odstotkov prebivalcev, medtem ko naj kar tretjina slovenskega prebivalstva (31 odstotkov) sploh nikoli ne bi posegla po polnozrnatih pekovskih izdelkih – kljub nedvoumnim podatkom, po katerih bi moral vsak posameznik zaužiti najmanj 30 gramov vlaknin na dan, s čimer bi organizem dokazano (dodatno) zaščitil pred več kroničnimi boleznimi.
Da bi tudi pri nas spodbudili pogostejše uživanje bolj zdravega kruha, namerava Slovenija v sklopu mednarodnega projekta WholEUGrain, ki ga financira Evropska komisija, k nam prenesti dobro dansko prakso.
Zagotovo pa bo v prihodnje, tudi po zaslugi aktualnih raziskav, zanimiv uvid v podatke o vnosu pomembnih hranil v organizem (na primer vitamin D in jod) pa tudi vpogled v stanje glede posrednega vnosa onesnaževal v telo, najsi gre za ostanke antibiotikov, hormonov ali pesticidov v hrani, ki jo zaužijemo.
Kar tretjina Slovencev naj nikoli ne bi posegla po kruhu iz polnozrnate moke, občasno pa naj bi ga uživalo samo 27 odstotkov prebivalcev – kljub dokazom, da bi moral vsak človek zaužiti najmanj 30 gramov vlaknin na dan, saj v tem organizem dokazano (dodatno) zaščiti pred več kroničnimi boleznimi.
Slovenska statistika
Kar 51 odstotkov odraslih si že pripravljene jedi vedno dosoli.
Kar 23 odstotkov prebivalcev ima ocvrte jedi na krožniku najmanj enkrat na teden.
Samo 62 odstotkov odraslih redno, vsak dan zaužije zajtrk, čeprav je to obrok, ki ga res ne bi smeli izpuščati.
Samo 39 odstotkov prebivalcev stalno uporablja priporočena (hladno stiskana) rastlinska olja.
Samo 44 odstotkov prebivalcev vsak dan je surovo zelenjavo.
Samo 29 odstotkov prebivalcev uživa ribe vsaj enkrat na teden.
Kar 29 odstotkov odraslih redno pije sladke pijače, najsi bodo to gazirani napitki ali izdatno sladkani sokovi.
Kar 16 odstotkov prebivalcev uživa mesne izdelke (klobase, šunko, salamo, pašteto) vsaj štirikrat na teden.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.