Direktorica republiškega zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant prim. Danica Avsec pred skorajšnjim evropskim dnevom darovanja organov in tkiv, ki ga na stari celini obeležujemo drugo soboto v oktobru, poudarja, da Slovenija v sklopu transplantacijske dejavnosti lani ni zabeležila upada. »Z ustreznimi ukrepi in prilagoditvami nam je uspelo ohraniti visoko stopnjo darovanja in transplantacij,« pravi Danica Avsec in dodaja, da so v Centru za transplantacijsko dejavnost ljubljanskega UKC letos (do konca avgusta) opravili 79 presaditev organov: 36-krat so presadili ledvica, 14-krat jetra, 13-krat srce in osemkrat pljuča.
Kako uspešna je torej danes slovenska medicina pri reševanju in ohranjanju življenj s tako sofisticirano metodo zdravljenja, v sklopu katere presaditev darovanega organa obolelemu podari novo življenje?
Trenutno na nov organ (in novo življenje) čaka 186 bolnikov
Na nov organ, ki jim bo nadomestil odpovedujočega ter pomembno izboljšal kakovost njihovega življenja in ga podaljšal, pri nas trenutno čaka 186 bolnikov, pri čemer je povprečna čakalna doba za srce 239 dni (če je presaditev res zelo nujna, pa 56 dni), za jetra 268 dni in za ledvice 300 dni.
Na presaditev srca čaka 54 bolnikov, na novo ledvico 102 (med njimi trije čakajo na presaditev ledvice v kombinaciji z jetri in trije v kombinaciji s trebušno slinavko), sedem bolnikov potrebuje nova pljuča, 25 jih čaka na presaditev jeter (med njimi trije v kombinaciji z ledvico), štirje pacienti pa potrebujejo presaditev trebušne slinavke (trije v kombinaciji z ledvico).
V nacionalnem registru za darovanje post mortem je vpisanih 11.299 Slovencev
Povsem nedopustno je, če čakajoči ostane v negotovosti takrat, ko je oziroma bi bilo takojšnje zdravljenje absolutno nujno. V takih primerih resda pride na vrsto prednostna obravnava, ki pa je pri presaditvah organov – darovani organ se mora »ujemati« s prejemnikom, da organizem presajenega organa ne bi po opravljeni transplantaciji zavrnil – pogojena še z enim pomembnim dejavnikom. Z odločanjem za darovanje organov post mortem. To je še vedno tabu tema, posledično pa je tudi uradna zabeležitev takšne odločitve še vedno bolj redkost kot ne.
Danes je v nacionalnem registru med potencialnimi darovalci organov in tkiv potem, ko bo njihovo življenje ugasnilo, vpisanih 11.299 Slovencev – 11.269 za, 30 proti. V tem letu se je za vpis v register odločilo 686 posameznikov (676 za, deset proti); 549 jih je uporabilo najnovejšo možnost e-opredelitve v sklopu portala e-uprava.
Svojci dali soglasje v 77 odstotkih primerov
Poveden pa je podatek, po katerem so se svojci, ko so strokovni sodelavci Slovenija-transplanta po smrti bližnjega prosili za soglasje k darovanju organov preminulega, za to odločili v kar 77-odstotnem deležu; ta podatek odraža vse boljše splošno razumevanje pomena tovrstnega zdravljenja in posledičnega reševanja življenj. O tem, nenazadnje, pričajo številne osebne zgodbe.
Zato se vodstvu Slovenija-transplanta bližajoči se evropski dan darovanja organov in tkiv – druga sobota v oktobru, letos je to 9. oktober – zdi najboljša priložnost za javno zahvalo vsem, ki so se odločili postati darovalec oziroma ki so z darovanjem že rešili eno ali več življenj, svojcem, ki so ob izgubi bližnjega v sebi našli moč in s soglasjem podprli možnost za izvajanje transplantacijske medicine – pa tudi vsem zaposlenim v zdravstvu, ki, kot poudarja prim. Danica Avsec, »kljub dolgotrajni epidemiji poganjajo donorske in transplantacijske programe«.
Brez soglasja ni darovanja, brez darovanja ni zdravljenja s presaditvijo
Slovenija je po podatkih za leto 2020 v svetovnem merilu še vedno najuspešnejša po številu presaditev srca na milijon prebivalcev, izvrstni so tudi rezultati, zabeleženi v sklopu programov zdravljenja s presaditvijo pljuč, jeter in ledvic pa tudi kombiniranih presaditev. Zato direktorica Slovenija-transplanta vedno znova poudarja, da en umrli darovalec lahko ohrani življenje tudi sedmim obolelim. »Morda je res udobneje živeti brez opredelitve, ne razmišljati o smrti, a z odločitvijo bogatimo našo človeškost ... Ne pozabimo, da brez soglasja ni darovanja – in brez darovanja ni zdravljenja s presaditvijo.«
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
