Nasveti, kako čim bolj zdravo živeti in tako poskrbeti za svoje dobro počutje in tudi zdravje, nas že dolgo spremljajo tako rekoč na vsakem koraku. Marsikdo si že a priori noče pustiti »soliti pameti«, ampak raje ravna po svojem občutku, v skladu s svojimi prepričanji in počutjem. Radikalnejše ukrepanje pride na vrsto šele, ko zaškriplje pri zdravju. Pa vendar ni odveč vsaj preleteti Evropskega kodeksa proti raku, ki sicer obstaja že 33 let, vendar je bilo doslej sprejetih že nekaj aktualnejših različic, v skladu z novimi dognanji o tveganjih, ki povečujejo ogroženost zaradi raka, ter ukrepi, ki omogočajo čim zgodnejše odkrivanje te bolezni. »Kodeks proti raku ni teorija, ampak zelo groba praksa – tudi v slovenskem prostoru. Dokaz za to so programi Zora, Dora in Svit, ki dokazano zmanjšujejo zbolevnost in umrljivost,« poudarja prof. dr. Branko Zakotnik, vodja Državnega programa za obvladovanje raka (DPOR).

Med priporočili, zajetimi v zadnji, četrti različici kodeksa, je tudi udeleževanje v presejalnih programih, ki omogočajo zgodnje odkritje predrakavih sprememb in raka – v Sloveniji so to programi Dora, Zora in Svit. Ti že zdaj zmanjšujejo umrljivost za temi raki, pri rakih materničnega vratu ter debelega črevesja in danke pa bodo zmanjšali tudi obolevnost.

»V programu Dora, namenjenem odkrivanju predrakavih sprememb in raka na prsih, je preživetje pri ženskah, ki se programa udeležujejo, kar štirikrat večje kot pri neudeleženkah. Podobno je pri programu Zora, po zaslugi katerega se je pojavnost raka materničnega vratu od leta 2003 zmanjšala za več kot polovico. Za obdobje od leta 2011 do 2017 so analizirali podatke in primerjali, kakšna je bila v tem obdobju umrljivost med ženskami, ki so sodelovale v programu in so jim v sklopu programa odkrili raka dojk (8-odstotna), medtem ko je bila pri ženskah, ki so vabilo na mamografijo vrgle v smeti, štirikrat večja. In kako je s programom Svit? Program deluje deset let – samo v petih letih so v sklopu Svita po zaslugi zgodnjega odkritja bolezenskih sprememb in takojšnjega zdravljenja preprečili več smrti, kot je umrlo ljudi na Titaniku,« pojasnjuje prof. dr. Branko Zakotnik, specialist internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Prof. dr. Branko Zakotnik, Onkološki inštitut Ljubljana (Foto: Diana Zajec)

Programi, ki dokazano zmanjšujejo zbolevnost in umrljivost

Dora:

Preživetje pri ženskah, ki se programa udeležujejo, je kar štirikrat večje kot pri neudeleženkah.

Zora:

Po zaslugi tega programa se je pojavnost raka materničnega vratu od leta 2003 zmanjšala za več kot polovico. Za obdobje od leta 2011 do 2017 so analizirali podatke in primerjali, kakšna je bila v tem obdobju umrljivost med ženskami, ki so sodelovale v programu in so jim v sklopu programa odkrili raka dojk (8-odstotna), medtem ko je bila pri ženskah, ki so vabilo na mamografijo vrgle v smeti, štirikrat večja.

Svit:

Samo v petih letih so v sklopu programa po zaslugi zgodnjega odkritja bolezenskih sprememb in takojšnjega zdravljenja preprečili več smrti, kot je umrlo ljudi na Titaniku.

Pri teh številkah, ki so kljub napredku medicine še vedno skrb vzbujajoče, ni odveč vedeti, da so najpogostejši raki, ki so sicer lahko tudi dedni, dokazano povezani z nezdravim načinom življenja, nezdravo prehrano, pretiranim izpostavljanjem kože soncu, kajenjem in pretiranim pitjem alkohola. 

Ogroženost, da bi zbolel za katerim od najpogostejših rakov pri nas – to so rak kože, prostate, debelega črevesja in danke, pljuč in dojk –, lahko posameznik zmanjša s tako imenovanimi ukrepi primarne preventive.

Kaj torej svetujejo avtorji kodeksa, glede na splošna in aktualna dognanja o pojavnosti raka? 

Izogibanje tobaku in alkoholu, zaščito kože pred soncem, zlasti v tistem delu dneva, ko so sončni žarki najbolj škodljivi, vzdrževanje ustrezne telesne teže, pri čemer sta v pomoč zdrava prehrana in gibanje. Na novo je priporočeno tudi cepljenje proti okužbam s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo raka materničnega vratu. Za ženske je priporočljivo dojenje in razmislek, kdaj in v kolikšni meri (če sploh) se odločiti za hormonsko nadomestno zdravljenje za lajšanje težav v obdobju menopavze.

Med ukrepi, na katere ne velja pozabiti, je tudi redno zračenje tako bivalnih kot delovnih prostorov, saj je tako mogoče zmanjšati koncentracijo radioaktivnega radona in s tem poskrbeti za zaščito pred rakom pljuč.

Znano je, da upoštevanje teh nasvetov ne zmanjša le grožnje raka – za 30 do 50 odstotkov! –, ampak tudi drugih kroničnih obolenj, zlasti srčno-žilnih bolezni, ki so za zdaj še vedno na vodilnem mestu po številu prezgodaj ugasnjenih življenj.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.