Ukrepi

Tek čez ovire pri izboljševanju dostopnosti do zdravstvenih storitev v letu 2019

Poti za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in posledično skrajševanje čakalnih dob obstajajo, tudi denar je na voljo, vendar vzvodi za ukrepanje ostajajo v starih, nespremenjenih okvirih, ki onemogočajo pravočasno ukrepanje – pacienti pa čakajo. Aktualna zgodba je podobna letošnjemu spomladanskemu predlogu za razdelitev 35 milijonov evrov, s katerimi naj bi veliko obolelih rešili iz predolgih čakalnih vrst, pa se potem ni zgodilo nič do pozne jeseni, ko je bistveno prepozno za izvedbo res celovitih, skrbno načrtovanih ter kakovostno in varno opravljenih storitev do konca leta, ki se bliža z nezadržno hitrostjo.

Zobozdravstvo

Krunoslav Pavlović: »Pravzaprav je aktualno vprašanje, ali ljudje v resnici vedo, kaj jim zdravstveno zavarovanje danes sploh še zagotavlja«

Odbor za zobozdravstvo, ki ga v sklopu Zdravniške zbornice Slovenije vodi Krunoslav Pavlović, je v zadnjih mesecih zelo aktiven. Predstavniki različnih vej dejavnosti, ki se ukvarja z zdravjem zob in ustne votline, pospešeno opozarjajo na sistemske anomalije, zaradi katerih so pacienti nemalokrat prepričani, da njihov zobozdravnik namerno odlaša s terapijo, ki jo nujno potrebujejo in ki bi vrnila nasmeh na njihov obraz.

Ukrepi

Aneks številka dve: formula za razdelitev 35 milijonov evrov v dobro pacientov je znana

Vlada je na zadnji seji vendarle odločila tudi o spornih vprašanjih v zvezi z aneksom številka dve k splošnemu dogovoru za leto 2018, s katerim je sprejet tudi ključ o razdelitvi 35 milijonov evrov iz zdravstvene blagajne, za kar je sicer zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) dal pobudo že pred pol leta.

Ukrepi

Kako do več denarja za preventivo? Z dokazi!

O tem, kako zdravstvo bolje povezati s finančnim resorjem, so razpravljali tudi udeleženci nedavne konference Evropski zdravstveni forum Gastein (EHFG), ki se je v dobrih dveh desetletjih na mednarodnem zdravstveno-političnem podiju uveljavila kot učinkovita, sistematična in odmevna valilnica idej, temelječih na dobrih praksah in usmerjenih v skrb za boljše zdravje prebivalcev stare celine. Marsikatera zamisel, premlevana na gasteinskih debatnih forumih, danes živi in se udejanja na ravni EU. Izzivov pa, kot kaže, še dolgo ne bo zmanjkalo; med njimi zagotovo izstopa vzpostavljanje ustrezn(ejš)ega odnosa med zdravstvenim in finančnim resorjem. Kako torej v prihodnje do več denarja za preventivo? Z dokazi!

Zdravila

Bo ZZZS breme vrtoglavih stroškov za inovativna zdravila in terapije, ki obolelim prinašajo novo upanje, delil s proizvajalci zdravil?

Slovenija nikakor ni edina država, ki se spopada s težavami zaradi izjemnega napredka znanosti in posledično večjimi zmožnostmi sodobne medicine pri vračanju zdravja in reševanju ter podaljševanju življenj. Nekdaj usodna obolenja so postala kronična, življenje z njimi človeka zlepa ne obsodi več na vegetiranje med štirimi stenami, ampak mu omogoča aktivno, kakovostno bivanje, primerljivo s tistim pred postavitvijo diagnoze – ali celo še boljše. Nove terapije, ki jih omogočajo najnovejša, tako imenovana inovativna, tarčna oziroma biološka zdravila, pa so dvorezen meč – povečujejo razkorak med finančno zmogljivostjo sistema in možnostmi, ki so na voljo, vendar jih ni mogoče finančno pokriti. Kako premostiti to resno težavo, kako omogočiti, da bodo tudi v prihodnje na voljo najboljše, najsodobnejše terapije?

Varnost in kakovost

Osebni recepti zdravnikov – dogovor med zdravniško zbornico in ZZZS, da bodo to pravico omejili le 1000 zdravnikom

Ukrep, ki naj bi omejil pravico do osebnih receptov, s katerimi zdravnik lahko predpiše terapijo sebi ali svojim bližnjim, je sprožil ogorčen odziv, zlasti med zdravniki. Na ta način so namreč doslej že sicer preobremenjenim splošnim in družinskim zdravnikom na letni ravni »prihranili« približno 100.000 obravnav, medtem ko je plačnik, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), z uveljavitvijo novih pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (OZZ) želel ta privilegij, ki da je slovenski unikum, omejiti, predvsem iz varnostnih razlogov. Osebne recepte naj bi odvzeli zdravnikom, ki nimajo (več) veljavne licence in tistim zdravnikom, ki ne delajo v javnem zdravstvu. Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) se z načrtovanim ukrepom, ki je prizadel tudi mlade zdravnike, ni strinjala, zato sta se vodstvi zbornice in ZZZS danes sestali na to temo.

Varnost in kakovost

Odvzem osebnih receptov nekaterim zdravnikom – ukinitev privilegija, skrb za varnost zdravljenja ali nedopustno poseganje v stroko?

Po novem zdravniki, ki nimajo več veljavne licence, in zdravniki, ki delajo izven javnega zdravstvenega sistema – kot zasebniki, ki paciente zdravijo samoplačniško –, ne bodo imeli več možnosti za predpisovanje zdravil na recept sebi in svojim bližnjim. Zdravniška zbornica, ki se s tem ukrepom ne strinja, ocenjuje, da bo pravico do predpisovanja receptov za osebno rabo izgubilo približno 3100 zdravnikov, zaradi česar naj bi omenjeni ukrep že tako ali tako preobremenjene zdravnike splošne ali družinske medicine še bolj obremenil, s približno 100.000 dodatnimi obravnavami.

Čakalne dobe

Zdravstvu vsako leto ukradejo 250 milijonov evrov, trdi zobozdravnik Krištof Zevnik

Zdravstvo je v resni stiski, mnenja o tem, kje bo v resnici končalo 35 milijonov evrov, kolikor naj bi v kratkem namenili za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, pa so deljena. V bistvu dobrodošel in smotrn ukrep, ki zavarovancem vrača denar iz blagajne ZZZS, je v očeh mnogih, zlasti na račun izkušenj iz preteklosti, videti kot ugriz brezzobega tigra, po katerem so bodo najbolj »mastili« šakali – vsi tisti, ki že leta izčrpavajo slovensko zdravstvo in s tem onemogočajo tudi bolj ažurno udejanjanje pravic bolnikov, ki ostajajo ujetniki predolgih čakalnih dob.

Ukrepi

Samo Fakin, minister za zdravje?

Bo Samo Fakin novi minister za zdravje? Samo Fakin je zdravnik, ki je našel izziv v menedžmentu. In v tem se brusi že dolga leta – iz celjske splošne bolnišnice, kjer je bil direktor, je prišel na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za generalnega direktorja, od tam v Thermano v Laškem, kjer je bil predsednik uprave, nakar je pred kratkim odšel na svoje, a se še vedno giblje v menedžersko-svetovalnih vodah. In zdaj, v sklopu nove vlade, se je pokazalo, da utegne postati minister za zdravje.

Čakalne dobe

Milijoni evrov za skrajševanje čakalnih dob, podatki o tem pa niso verodostojni

Podatki o čakalnih dobah so pomembni. In povedni. Tako za ljudi nasploh, da ti vedo, kako dolgo bodo, ko zbolijo, primorani čakati na diagnostiko ali na poseg, s katerim jim bo medicina pomagala povrniti zdravje, kot tudi za politiko, saj tako dobi vpogled v dogajanje na področju zdravstva, ki mu s svojimi ukrepi kroji usodo in o(ne)mogoča delovanje. Toda pri nas ti podatki niso več verodostojni. Zakaj?