Reforma

Fides širi stavkovne zahteve in s tem zaostruje nekonstruktivni dialog z vlado

»Vsem, ki kakorkoli (so)delujejo v zdravstvu in odločajo o zdravstvenem sistemu, bi morali zvoniti vsi alarmi. Nujno je čimprejšnje končanje stavke. Nujna je ugotovitev, kaj je mogoče narediti – predvsem pa se je treba začeti odgovorno obnašati,« je v intervjuju za Zdravstveniportal.si pred natanko šestimi meseci poudaril prim. dr. Aleksander Stepanović, ki v sklopu zdravstvenega doma v Škofji Loki dela kot splošni oziroma družinski zdravnik, je pa tudi direktor te javno-zdravstvene ustanove ter predsednik združenja zdravnikov družinske medicine. Toda stavka še vedno traja. In ni mogoče predvideti, kdaj se bo končala – pravzaprav se v teh dneh še dodatno zaostruje. Zdravstvene reforme ni, posamezne rešitve, vključene v zakonodajo, do izboljšav še niso pripeljale, sindikat Fides pa od vlade pričakuje, da bi po odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju zdravnikom – zaradi že v osnovi porušenih plačnih razmerij v javnem zdravstvu pri poklicih, pri katerih študij traja dlje, odgovornost pa je večja – priznala še pet dodatnih plačilnih razredov.

Varnost in kakovost

»Nasilni dogodki v zdravstvu uničujejo zmožnost pomagati,« opozarja Robert Kovačević po pacientovem izbruhu nasilja v stomatološki ordinaciji in grožnji zobozdravnici, da jo bo poiskal na domu in z njo fizično obračunal

Pacient, ki je potreboval stomatološko zdravljenje, je prišel k svoji zobozdravnici na dogovorjeni termin. Do predlagane terapije je bil odklonilen, imel je lastno zamisel, kako naj bi se zdravljenje odvijalo. V pogovoru sta se z zobozdravnico vendarle zedinila, da bo zdravljenje potekalo na način, ki ga je predlagala kot specialistka dentalne medicine. Toda ko je pacient prejel anestetik, je začel pljuvati in odrivati zobozdravnico, jo žaliti, postajal je vse bolj agresiven, grozil ji je, da ji bo razbil zobe. Zobozdravnica je pacientov nasilni izbruh poskušala umiriti s postopki tako imenovane deeskalacije, ki jih tako (zobo)zdravniki kot medicinske sestre uporabljajo v tovrstnih primerih, vendar neuspešno. Zato je pred nasilnim pacientom pobegnila v čakalnico, kjer so ji na pomoč priskočili drugi pacienti. Nasilni pacient ji je, preden je odšel, še zagrozil, da jo bo poiskal na domu in z njo fizično obračunal.

Preventiva

Opičje koze (mpox) – kakšni so simptomi in kako se razlikujejo od znakov drugih virusnih obolenj, kako se odvija zdravljenje, v katerih primerih je smiselno cepljenje in kako dolgotrajna je kužnost obolelega

Okužba z virusom opičjih koz povzroča sicer redko virusno obolenje (mpox), ki pa je tako na stari celini kot na globalni ravni pomembnejši odtis pustilo pred dvema letoma. Takrat so bili prvič zabeleženi izbruhi te bolezni v državah, kjer pojavnost te močno nalezljive bolezni pred tem ni bila pogosta. Leta 2022 je bilo na ravni EU oziroma v državah evropskega gospodarskega prostora (EGP) prijavljenih več kot 20.000 primerov opičjih koz – pri čemer velja izpostaviti, da oboleli pred tem niso bili v endemičnih državah. Zdaj so v Afriki v porastu okužbe z drugim podtipom tega virusa (centralnoafriški podtip), kjer je tamkajšnji center za nadzor nalezljivih bolezni že razglasil izredne razmere; ta podtip povzroči težji potek bolezni, umrljivost je 10-odstotna, medtem ko je bila pri prejšnjem, zahodnoafriškem podtipu, do 1-odstotna. Prva primera izven afriške celine so v teh dneh potrdili na Švedskem in v Pakistanu.

Varnost in kakovost

»Se sploh zavedamo, kam drvimo? In da bi bilo treba nekaj ukreniti, da to drvenje ustavimo? Tega, žal, zdravstveni delavci ne moremo narediti sami. Lahko le izražamo svoje nestrinjanje – in to počnemo s to stavko!«

Danes mineva sedem mesecev od začetka zdravniške stavke. S prim. doc. dr. Neno Kopčavar Guček sva se pogovarjali dan pred stavkovnim »jubilejem«, za katerega je v danih okoliščinah težko napovedati, kdaj bo izzvenel. Kot družinska zdravnica se stavki, kot pravi, pridružuje s polnim delovnim angažmajem in zavedanjem, da odločevalci doslej niso naredili nič takšnega, s čimer bi izboljšali možnosti za pravočasno, kakovostno, varno in celovito obravnavo obolelih.

Travmatologija

Posledice nepravilne uporabe električnih skirojev: »Najbolj žalostne so zgodbe, ko bolnikov – in to so mlade osebe! – ne premeščamo v domače okolje, ampak v različne negovalno-socialne ustanove«

Zaradi nepravilne uporabe električnega skiroja in neupoštevanja pravil glede varne vožnje s tem prevoznim sredstvom se zgodi veliko preveč nesreč. Posledice nekaterih so nepopravljive, življenje mladega človeka, ki se šele dobro začenja, pa ostane za vedno zaznamovano. Tako je zlasti v primerih, ko si uporabnik e-skiroja ne nadene čelade, nakar pri nesreči utrpi hude poškodbe glave z znotrajmožgansko krvavitvijo. Pri nas jih zabeležijo nekaj na leto – resda ne več, kot je prstov na eni roki, toda kljub vsemu trudu specialistov urgentne medicine, travmatologov, kirurgov, specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine in drugih strokovnjakov izid ostaja enak: življenje mladega človeka je uničeno, z obupom in neizmerno žalostjo prežeta postanejo tudi življenja njegovih bližnjih. Z uporabo zaščitne čelade, upoštevanjem hitrosti in drugih navodil glede pravilne uporabe e-skirojev pa bi bilo tako tragedijo mogoče preprečiti.

Bolezni oči

Leberjeva hereditarna optična nevropatija (LHON) in pigmentna retinopatija: kako kljub slepoti videti svetlobo v življenju in življenje tudi polno živeti

Videčim je težko pojasniti, kaj je pigmentna retinopatija, meni Mihela Gorše, dolgoletna predsednica društva Svetloba, ki združuje posameznike z redkimi genetskimi obolenji oči. Nekomu, ki nima res izrazitih težav z vidom, je težko razumeti vez med še preostalim vidom in možgani. Težko si je predstavljati fenomen, ko nekdo z diagnozo retinitis pigmentosa ne vidi monumentalne stavbe, čeprav stoji pred njo – lahko pa, če je svetloba prava, na pametnem telefonu prebere ime ali številko. Zato je po prepričanju Mihele Gorše vsakomur, ki se sooča z gradacijo tovrstnih težav, izjemno pomembna bližina ljudi, ki zmorejo in hočejo razumeti tudi najgloblje strahove, s katerimi se človek spopada bodisi ob nenadni izgubi vida bodisi ob počasnem, a nepopravljivem izgubljanju zmožnosti videti.

Čakalne dobe

»Glede stavke zdravnikov se bo premier zadnji smejal – a kaže, da se bo smejal sam«

»Bojim se, da je za mediacijo zmanjkalo časa. Zdravniška stavka se bo, skupaj z agonijo, ki jo povzroča, tako ali drugače končala. Kaj pa bo ostalo? Eno veliko nezaupanje,« je v pogovoru za Zdravstveniportal.si že pred petimi meseci opozorila dr. Damjana Pondelek, strokovnjakinja za strateško komuniciranje v kriznih situacijah. Mediacija med vladno in sindikalno stranjo se je kasneje sicer odvila, vendar ni bila uspešna. Stavka zdravnikov in zobozdravnikov – od njenega začetka bo kmalu minilo sedem mesecev – pa še vedno traja. Odvija se delovno – deloma zato, ker je vlada po normativno-zakonodajni plati onemogočila stavkovni protest zdravništva zoper njeno neučinkovitost, deloma pa zaradi tega, ker pravi zdravnik, ki prisega na bit svojega poslanstva, obolelega nikoli ne bi prostodušno prepustil naravnemu poteku bolezni in mu odrekel pomoč.

Zavajajoče oglaševanje

Očesna klinika UKC Ljubljana paciente svari pred zavajajočimi poslovnimi praksami optike Zoom

Pacientka je prejela telefonski klic iz ljubljanske optike Zoom; povabili so jo na pregled, ki da ga je priporočila Očesna klinika ljubljanskega UKC, po pregledu pa so ji svetovali nakup dragih izdelkov, ki jih je tudi kupila, vendar niso učinkovali. Pacientka je s tem, kar se ji je zgodilo, seznanila UKC Ljubljana, ki zato zdaj paciente ponovno opozarja, naj bodo »pozorni na tovrstne sporne in zavajajoče poslovne oziroma prodajne prakse«. S tem UKC želi po eni strani zaščititi paciente pred zavajanjem, ki ima lahko zanje večplastne škodljive posledice, po drugi strani pa preprečiti zlorabljanje imena univerzitetnega kliničnega centra oziroma v konkretnem primeru očesne klinike, ki deluje v sklopu te največje slovenske terciarne medicinske ustanove.

Hepatitis

Nestrokovno izvedeno tetoviranje lahko povzroči okužbo s hepatitisoma B ali C, ki lahko vodita v akutno odpoved jeter ali nastanek raka na jetrih

Tetoviranje je v zadnjih letih postalo trend, ki je »nagovoril« precejšen del prebivalstva. Za tetovažo so se namreč – kot vidimo v vročih poletnih dneh, ko se razkrijejo tudi številni bolj skriti tatuji – iz različnih razlogov odločili mnogi, ki imajo s tovrstnimi poslikavami prekrit dobršen del svojega največjega organa: kože. Že dolgo pa je znano, da tetoviranja ne velja zaupati komurkoli, med drugim tudi zato, ker je tako pri tetoviranju kot pri prebadanju kože oziroma pirsingu treba uporabiti kakovostne materiale in pripomočke, ki morajo biti obvezno razkuženi. Igle za prebadanje kože morajo biti sterilne, da se prepreči možnost prenosa okužbe z virusnima hepatitisoma B in C, ki lahko povzročita resne kronične ali akutne zaplete in bolezni, med katerimi so tudi ciroza, odpoved jeter ali rak na jetrih.

Zobozdravstvo

Zakaj ZZZS plačuje za zobozdravstvene storitve v tujini, doma pa mora otrok, ki potrebuje zobni aparat, na začetek ortodontske obravnave čakati pet let ali več?

Zakaj imamo v zobozdravstvu, zlasti na področju ortodontije, tako nedopustno dolge čakalne dobe? Kako je mogoče, da mora otrok, ki bo potreboval zobni aparat, na prvi specialistični pregled čakati približno pet let? Vzrok za takšno stanje ni pomanjkanje zobozdravnikov oziroma zobozdravstvenih timov, temveč nezadostno število tovrstnih programov v javnem zdravstvu. Pomanjkanje programov torej, v sklopu katerih bi otroci hitreje prišli na vrsto za zdravljenje, ki traja približno tri leta – staršem pa se v iskanju pravočasne strokovne intervencije ne bi bilo treba ozirati čez mejo in otrok voziti k hrvaškim ortodontom. Vendar se dogaja prav to. Zakaj je tako?