Zanimivo je, kako se ukleščenost v primež sodobnega načina življenja odraža na hrani: po eni strani smo vse bolj pozorni, kakšno hrano kupujemo in kako jo pripravimo, po drugi strani pa je prehrana iz avtomata še vedno pogosta rešilna bilka.
Veliko je logističnih težav, ki krnijo kakovost in varnost zdravstvene obravnave, številni sistemski kratki stiki vplivajo predvsem na predolge čakalne dobe; posledično marsikdaj prepozen začetek zdravljenja pušča konkretne odtise na že tako ali tako načetem zdravju obolelega, nemalokrat pa do zapletov pride tudi ali predvsem na račun neustrezne komunikacije in odnosa. Razmislek, kako to popraviti, kako izboljšati kakovost in varnost zdravstvene obravnave, ni nov; nasprotno, ta izziv zahteva nenehno dosledno ukrepanje na vseh ravneh, na kar stalno opozarjamo tudi na zdravstvenem portalu. Pa bo pilotni projekt, ki se začenja ta mesec in v sklopu katerega naj bi tudi pacienti pripomogli k zagotavljanju kakovostnejše zdravstvene obravnave, tudi v resnici pripomogel k izboljšavam?
Vladi se izteka prvih sto dni delovanja, kar pomeni konec zatišja in nizki štart za akcijo, ki se zdi nujna prav na vseh področjih, še posebno pa v zdravstveni sferi. Minister za zdravje Samo Fakin je z ekipo danes medijem že predstavil prednostne naloge, ki naj bi jih izpeljali v prihodnjem letu. Le uro po končani tiskovni konferenci pa mu je Zdravstveniportal.si uradno predal apel civilne družbe za izboljšave v zdravstvu, v podobi 100-stranske publikacije »Od ministra za zdravje pričakujem ...« s komentarji naših bralcev oziroma slovenske javnosti.
Program otroške srčne kirurgije ostaja v Sloveniji, deloval bo kot doslej – pod okriljem UKC Ljubljana, v sklopu Centra za otroške srčne bolezni, ki ga bo treba ponovno ustanoviti, medtem ko Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni (NIOSB) po slabem letu dni zapira svoja vrata, ki jih v resnici ni niti še odprl. Po novem bo slovenska medicina v sklopu novoustanovljenega centra sodelovala tako s češkimi kirurgi iz centra Motol kot tudi s hrvaškimi in najverjetneje še z bosanskimi kolegi. O tem je tekla beseda na današnjem zaključnem sestanku, ki so se ga pri ministru za zdravje Samu Fakinu udeležili v imenu UKC Ljubljana generalni direktor Aleš Šabeder in strokovna direktorica prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, iz NIOSB pa vršilec dolžnosti direktorja Brane Dobnikar.
Razkrivamo primer še ene goljufive spletne strani, na kateri v precej polomljeni slovenščini ponujajo izdelke, ki naj bi bili tako izjemni, da »zagotavljajo« takojšnjo ozdravitev debelosti in vseh vrst bolečin, tudi revmatskih. Navedbe so »podprte« z znanjem slovenskih znanstvenikov, ki pa so izmišljeni, prav tako kot mnenja dosedanjih kupcev, ki naj bi bili izjemno zadovoljni z doseženimi rezultati. Za vse navedbe, od izgube 14 kilogramov na mesec brez vsakršnega truda do izginotja vsakršnih bolečin v osmih minutah, je edino pravo poimenovanja: goljufija. Goljufija, ki se ji je treba izogniti na daleč.
Vlada je danes sprejela spremembe odloka (odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2018 do 2020), s katerimi za prihodnje leto na novo določa plafon porabe denarja v javno-finančnih blagajnah, med drugim tudi v zdravstveni. Na tej osnovi bodo potem, ko bo spremenjeni odlok potrdil tudi državni zbor, pripravili rebalans proračuna za prihodnje leto. Kar se tiče zdravstva, bodo te spremembe omogočile namensko porabo prispevkov zavarovancev – vendar bi bilo, kar se tiče prerazporeditve tega denarja za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, bistveno bolj smotrno, če bi vlada odlok spremenila pravočasneje.
Poti za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev in posledično skrajševanje čakalnih dob obstajajo, tudi denar je na voljo, vendar vzvodi za ukrepanje ostajajo v starih, nespremenjenih okvirih, ki onemogočajo pravočasno ukrepanje – pacienti pa čakajo. Aktualna zgodba je podobna letošnjemu spomladanskemu predlogu za razdelitev 35 milijonov evrov, s katerimi naj bi veliko obolelih rešili iz predolgih čakalnih vrst, pa se potem ni zgodilo nič do pozne jeseni, ko je bistveno prepozno za izvedbo res celovitih, skrbno načrtovanih ter kakovostno in varno opravljenih storitev do konca leta, ki se bliža z nezadržno hitrostjo.
Rak pljuč je bolezen s številnimi, težko prepoznavnimi obrazi, med katerimi za zdaj še vedno prevladuje temna podoba. Premalo je namreč osvetljena pot za pravočasno prepoznavo tega obolenja in s tem tudi za pravočasno zdravljenje, ki bi bilo sicer danes lahko res učinkovito. Toda z doslednim ozaveščanjem o prvih znakih te bolezni, z boljšo prepoznavo in morda, po zgledu ZDA in nekaterih evropskih držav, tudi z uvedbo presejalnega testiranja za raka pljuč, se bodo izidi zdravljenja te bolezni, vključno s prognozo in ohranjanjem kakovosti življenja obolelih, še dodatno izboljšali. Rezultati pa so v primerjavi s še ne tako davno preteklostjo že zdaj precej spodbudni.
Movember je boj proti raku prostate, drugemu najpogostejšemu raku pri moških; je boj proti raku na modih, kajti število teh diagnoz se je v zadnjega pol stoletja podvojilo; je boj proti fizični neaktivnosti, ki se je v zadnjih 50 letih prav tako podvojila. Je tudi boj proti psihičnim motnjam, kajti še vedno vsak minuto en moški na svetu naredi samomor. Movember je prav tako sinonim za boj proti raku pljuč; to obolenje v Sloveniji sicer ni med najpogostejšimi, je pa v družbi bolezni, ki najpogosteje povzročijo smrt. Razlogov za ukrepanje je veliko, možnosti za spremembo te boleče statistike, za katero se skrivajo številne osebne, boleče, a nemalokrat tudi spodbudne zgodbe, je ogromno. Tudi manevrirnega prostora za izboljšanje skrbi za lastno zdravje, tako žensk kot moških, je dovolj – le spregledan ne sme ostati.
Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je težko obolenje, ki človeku krade dih, počasi in vztrajno, dokler bolnik življenja ne ohranja le še po zaslugi dolgotrajnega zdravljenja s kisikom na domu. V Sloveniji je bolnikov, ki potrebujejo takšno zdravljenje, več kot 500, medtem ko je vseh bolnikov s KOPB med 40.000 in 80.000. Zakaj takšen razpon? Veliko je obolelih, ki za svojo diagnozo sploh ne vedo.