Značka: zajčja mrzlica

Značka: zajčja mrzlica

Preventiva

Na Gorenjskem (območje Sorškega polja) večja pojavnost tularemije oziroma zajčje mrzlice zaradi prenosa okužbe med intenzivnim prašenjem pri košnji in spravilu sena

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je na Gorenjskem, predvsem na območju Sorškega polja, povečala pojavnost tularemije oziroma zajčje mrzlice, sicer redke bolezni, ki pa obolelemu lahko povzroči resne nevšečnosti. Na Gorenjskem se je največ primerov tularemije – zoonoze, ki se prenaša z živali na človeka – pojavilo pri kmečkih opravilih, predvsem pri košnji in spravilu sena, zaradi vdihavanja okuženega prahu med delom.

Preventiva

Takojšnja prepoznava simptomov zajčje mrzlice oziroma tularemije, ki se je letos razširila v severno-primorski regiji, je življenjsko pomembna

V letu, zaznamovanem z mišjo mrzlico in občasnim obilnim deževjem, so nastali idealni pogoji za pri nas doslej največje širjenje enega od najbolj kužnih mikroorganizmov – bakterije Francisella tularensis, ki povzroča tularemijo oziroma zajčjo mrzlico. To ponekod imenujejo tudi zajčja vročica. Samo v severno-primorski regiji, kjer v zadnjih treh desetletjih niso zabeležili niti enega primera te bolezni, je bilo v minulih dveh mesecih evidentiranih 27 primerov tovrstne okužbe pri ljudeh (za primerjavo: v Sloveniji je od leta 1990 do 2020 za tularemijo zbolelo 42 ljudi). Kako prepoznati znake omenjene akutne vročinske bolezni, kako pravočasno in pravilno ukrepati, da bi preprečili okužbo, ki se z živali lahko prenese na človeka (zoonoza), medtem ko nevarnosti za prenos s človeka na človeka ni?