Čakalne dobe

Tudi v osnovnem zdravstvu pacienti ponekod čakajo – ne ure, ampak dneve, včasih celo tedne

»V osnovnem zdravstvu nimamo ne napotnic ne čakalnih vrst; vsi bolniki pridejo na vrsto v enem, najkasneje v dveh dneh,« je v prvem intervjuju, ki ga je dal kot novi zdravstveni minister, Samo Fakin izjavil za naš zdravstveni portal. Prejeli smo odziv pacientke z drugačno izkušnjo. Toliko drugačno, bolečo in perečo, da smo razloge za njeno čakanje raziskali, odgovorne prosili za pojasnila in ugotovljeno strnili v temle članku, ki s konkretnim primerom razgalja resničnost našega zdravstva: veliko je izjemnih, vrhunskih stvari in ljudi, nemalo pa je (še vedno) kratkih stikov in nevzdržnih odnosov ter pristopov, ki jih je treba spremeniti. V dobro ljudi, ki si zaslužijo empatično pomoč in strokovno odzivnost takrat, ko jo najbolj potrebujejo.

Javno naročanje

Slovensko zdravstvo, dobaviteljski raj – do kdaj?

Slovensko zdravstvo že vse predolgo čaka na ključne sistemske spremembe, ki bi že davno morale njegovo delovanje postaviti na sodobne, prenovljene temelje. A doslej se ni zgodilo nič. Reforme ni, nujnih učinkovitih ukrepov tudi ne, vrste čakajočih so vse daljše, oprema v zdravstvenih ustanovah vse bolj dotrajana, medicinski material vedno dražji. Zdravniška skupnost Medikont, o kateri smo na zdravstvenem portalu že podrobneje pisali, opozarja na številne vnebovpijoče anomalije sistema, povezane tudi ali predvsem z javnim naročanjem. Aktualni izsledki so alarmantni.

Čakalne dobe

Zdravstvu vsako leto ukradejo 250 milijonov evrov, trdi zobozdravnik Krištof Zevnik

Zdravstvo je v resni stiski, mnenja o tem, kje bo v resnici končalo 35 milijonov evrov, kolikor naj bi v kratkem namenili za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, pa so deljena. V bistvu dobrodošel in smotrn ukrep, ki zavarovancem vrača denar iz blagajne ZZZS, je v očeh mnogih, zlasti na račun izkušenj iz preteklosti, videti kot ugriz brezzobega tigra, po katerem so bodo najbolj »mastili« šakali – vsi tisti, ki že leta izčrpavajo slovensko zdravstvo in s tem onemogočajo tudi bolj ažurno udejanjanje pravic bolnikov, ki ostajajo ujetniki predolgih čakalnih dob.

Čakalne dobe

Čakalne dobe so ahilova peta zdravstva – nihče pa se ne vpraša, zakaj je tako

Čakalne dobe so ahilova peta zdravstva, ne le slovenskega. Spreminjajoča se patologija, naraščajoče akutne in kronične potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah, zlasti na račun vse bolj starajoče se populacije, po drugi strani pa težave v sistemu, najsi gre za kader, opremo ali podfinancirane programe, so dejavniki, ki se seštevajo – vsota tega seštevka pa se najbolj evidentno pokaže v dolgih čakalnih vrstah, ki obolelemu preprečujejo, da bi takoj prišel na vrsto za specialistično preiskavo in zdravljenje. Razen, seveda, če se odloči za samoplačniško storitev – a čemu bi človek plačeval za nekaj, kar mu tako ali tako pripada na podlagi plačevanja prispevkov za zdravstveno zavarovanje?

Otroška srčna kirurgija

Inštitut NIOSB je danes odpoklical vse kirurge, ki naj bi pomagali pri zdravljenju srčkov

Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni NIOSB je danes dopoldne sporočil, da je odpovedal vse že dogovorjene prihode vrhunsko usposobljenih tujih kirurgov v Ljubljano, kjer naj bi do celovite vzpostavitve inštituta ljubljanskemu UKC pomagali pri vzdrževanju programa otroške srčne kirurgije.

Otroška srčna kirurgija

Nasprotujoča si sporočila UKC Ljubljana in NIOSB, ki ob smrti novorojenčice povzročajo srh

Smrt otroka je nekaj tako neizrekljivo hudega in nevzdržnega, da je v polje žalovanja staršev in bližnjih preprosto nedopustno vstopati. Pa vendar se zgodi, da podatki o tako tragični zadevi pridejo v javnost, tako ali drugače. Danes dopoldne, po ad hoc napovedi tiskovne konference Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), je umrla novorojenčica, ki so jo zdravili v sklopu programa otroške srčne kirurgije. Tako je tragični dogodek postal osrednja tema konference, na kateri se je problematika zdravljenja na srcu bolnih otrok, ki ni ustrezno rešena že poldrugo desetletje, pokazala v najbolj boleči obliki.

Ukrepi

Korupcija v zdravstvu, otroška srčna kirurgija in medicinske sestre – kaj o teh znanilcih katastrofe meni dr. Erik Brecelj?

Korupcija, nedovoljeno prejemanje oziroma dajanje daril in pranje denarja so razlogi za 500 strani dolgo obtožnico, ki bremeni tudi osem zdravnikov, specializirano državno tožilstvo pa jo je ta teden vložilo na okrožno sodišče v Ljubljani. Medicinske sestre, ki delajo v intenzivni terapiji, kjer skrbijo tudi za otroke po operaciji srca, v zadnjih dneh bijejo plat zvona. Tudi reševanje otroške srčne kirurgije z NIOSB ni deležno ovacij, nasprotno, prepredeno je z vse več zapleti, nizajo se očitki sindikatov, češ da gre za razgradnjo ne le ljubljanskega UKC, ampak javnega zdravstva nasploh.

Ukrepi

Konrad Kuštrin: »Izgovarjanje na varnost in zdravje je le blef za publiko«

Konrad Kuštrin je zdravnik in sindikalist, eden najbolj prepoznavnih v Sloveniji. Politikom se v povezavi z njim praviloma naježijo lasje, saj vedo, na podlagi dolgoletnih izkušenj, vse od osamosvojitve dalje, da je ob omembi njegovega imena, ki je sinonim za prizadevanja slovenskega zdravništva za priznanje statusnih pravic, »vrag odnesel šalo«.

Ukrepi

Slovensko zdravstvo in z njim pacienti morajo postati prioriteta vseh koalicijskih dogovorov

»Slovensko zdravstvo resnično potrebuje zdravljenje – in to takoj!« Po današnjem poglobljenem pogovoru s predstavniki slovenskega zdravništva, združenih v koordinaciji zdravniških organizacij, ki jo trenutno vodi sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, je predsednik državnega zbora Matej Tonin s temi besedami povzel glavni razlog, ki je narekoval sestanek v prostorih hrama demokracije.

Ukrepi

Čakalne dobe in pacienti v primežu čakanja na novo vlado

Čakalne dobe v slovenskem zdravstvu in z njimi pacienti bodo, kot vse kaže, še dolgo v primežu nefunkcionalnega vladanja oziroma negotovega čakanja na novo vlado. Poskusi za sestavo nove vlade ne dobijo epiloga, vlada v odhodu opravlja le tekoče posle, problemi pa ostajajo in postajajo vse globlji, resnejši in vse teže odpravljivi. To potrjuje tudi aktualna saga o 35 milijonih evrov, kolikor bi pri nas lahko v kratkem času namenili za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in s tem za zagotavljanje kakovostnejše, varnejše zdravstvene oskrbe obolelih – vendar tisti, ki so trenutno na »odgovornih« položajih, to možnost zavračajo. Zakaj?