Svetovni dan zdravja je jutri. Dan, ki je, na globalni ravni, tokrat posvečen univerzalni dostopnosti do zdravstvenega varstva. Čakalne dobe, ki se vijejo v slovenskem zdravstvu, prinašajo drugačno sporočilo – ne o slabem zdravstvu, ampak o slabi ureditvi, o sistemu, ki potrebuje prave temelje, ustrezno osnovo za dobro delovanje. Te pa ni. Zato – simbolično, ob svetovnem dnevu zdravja – poglejmo konkreten primer, ki nakazuje, v katero smer bi morale iti spremembe, na katere slovenstvo čaka že vse predolgo. 

»To je zgodba Slovenije. V zdravniškem in zobozdravniškem poklicu pacientu lajšamo bolečine. Kadarkoli je mogoče in potrebno. Za to potrebujemo anestetike, ki jih vbrizgamo pacientu pred in med posegom, saj brez njih posegov skorajda ni. Vendar imamo zdravniki zasebniki že kar nekaj časa težave z naročanjem anestetikov. Enkrat so dobavljivi, drugič jih ni. Tako je, denimo, pred kratkim prišlo do interventnega uvoza anestetika – ta postopek je bil očitno tako nujen, da je prišlo do povišanja cene, s 26 evrov na 32 evrov,« pravi javno dostopni zapis na forumu forum.medikont.si, sicer zaprte skupine na facebooku.

Lajšanje bolečin – na čigav račun?

Krištof Zevnik, doktor dentalne medicine, ki je prav zaradi neurejenih in nedopustnih razmer in razmerij na področju javnega naročanja ustanovil skupino Medikont, je zaradi slovenske izkušnje poiskal isto zdravilo, v istem pakiranju, v sosednji Avstriji. Kaj menite, kakšna je bila cena? Več kot za polovico nižja, znašala je 15 evrov.

V svojem razočaranju nad sistemsko ureditvijo pa ni osamljen, nasprotno. Zobozdravnica z dolgoletnimi izkušnjami, s katero smo se pogovarjali danes, se v predvolilnem času ne želi javno izpostaviti, saj je le ena od mnogih, ki se spopadajo z enakim problemom. Pravi pa takole: »Pri dolgoletnih izkušnjah z nabavo osnovnih materialov in zdravil, kamor sodijo tudi lokalni anestetiki, se še ni zgodilo, da bi se soočala s tako nedopustnim postopkom in neizprosnim višanjem cene na vseh ravneh.«

Zelo nenavadno se ji zdi, »da moramo zasebniki kot posamezniki iz tujine nabavljati sredstva za omogočanje brezbolečinskih posegov. To bi moralo biti rešeno sistemsko, na ravni države in brez zastojev, mi nismo preprodajalci. Pacientom, za katere skrbimo, želimo nuditi neboleče zdravljenje, kadar je to potrebno. Danes sem v lekarni drago preplačala izdelek, ki ga kolega v Avstriji ali Nemčiji kupi za dobrih 15 evrov. Skupaj z 'lekarniškimi stroški in stroški izdaje zdravila' me je eno pakiranje stalo več kot 36 evrov. Razlika je očitna. Brezbolečinski poseg za pacienta bo boleč za izvajalca.«

»Politika nas sili v udejanjanje nedodelanih sprememb«

»Preprosto ni pravično, da se moramo ukvarjati s takimi stvarmi, ki bi morale biti urejene sistemsko. Sistem pri nas pa je, na našo veliko žalost, postavljen tako, da nas zdravstvena politika sili v udejanjanje množice nedodelanih sprememb, ki jih ta želi spraviti v življenje, ker jo je povozil čas. Posledice pa niso in ne morejo biti dobre, ne za zdravnike ne za zdravstvene time, še najmanj pa za paciente,« nam je povedala sogovornica, zobozdravnica z dolgoletnimi izkušnjami.

»Projekti ministrstva za zdravje v teoriji pijejo vodo, v praksi pa je njihovo udejanjanje nekaj nemogočega. Silijo nas v udejanjanje stvari, ki niso dovolj dodelane, na ta račun pa trpi naše delo s pacienti. Primer z naročanjem medicinskega materiala je le vrh leden gore,« trdi stomatologinja, ki želi ostati neimenovana.

Kdo bo naredil konec oderuštvu in preprodaji?

Krištof Zevnik ukrepa jasno in javno. »Ko pokličeš na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke, JAZMP, in vprašaš, kako bi tovrstno zdravilo lahko uvozili sami, pravijo le, da so seznanjeni s problemom. Dogovoril sem se, da jim pošljem pobudo v smislu: 'Prosim vas, da pristojne ustanove omogočijo dobavo zdravil, pri katerih gre samo za preprodajo in nič drugega – kot v primeru zapakiranega anestetika, ki je prestal vse postopke za dovoljenja v eni ali v več državah EU. Prosim vas, da z ustrezno spremembo pravilnikov in zakonov ta in podobna tovrstna zdravila prerazporedite v smiselne skupine, pri katerih ne veljajo tako stroga pravila glede uvoza in izdaje dovoljenja za uvoz. Ob kršitvah poštene dobave, oderuštvu ali klasični preprodaji pa dobavitelju nemudoma odvzemite dovoljenje.',« je v blogu zapisal stomatolog Krištof Zevnik.

Zobozdravnik je ob tem še predlagal, naj JAZMP zdravnikom zasebnikom in vsem drugim ustanovam, najsi bodo to bolnišnice ali lekarne, dopusti možnost neposrednega nakupa – bodisi pri evropskih veledobaviteljih bodisi neposredno pri proizvajalcih.

Slovenska mlakuža kraje, preprodaje in razprodaje

»Upam, da bo to zgodbo, ki je samo ena izmed mnogih v slovenski mlakuži kraje, preprodaje in razprodaje slovenskega zdravstva, povzelo kakšno novinarsko pero. Ne glede na razplet pa je dolžnost vsakega posameznega zdravnika, da se upre sistemu in reče dovolj!« je še zapisal Krištof Zevnik. In dodal, v kontekstu aktualnega dogajanja na politični sceni, ki pušča opazno sled na celotni podobi družbe: »Bliža se čas volitev in s tem čas obljub. Obljuba dela dolg. Za čakanje na izpolnjene obljube pa ni več časa. Boleče rezanje na živo se odvija zdaj, v tem trenutku – medtem pa odtekajo milijoni evrov, denar iz žepov bolnikov, v brezno brez dna. Dobaviteljska Slovenija.«

Spletna zdravniška skupnost za skupinsko naročanje medicinskih izdelkov Medikont, ki jo je Krištof Zevnik predstavil na januarskem fokusu ameriške gospodarske zbornice AmCham z naslovom »Slovensko zdravstvo – na eni strani težave, na drugi uspeh«, je, o tem ni dvoma, primer dobre prakse. Prakse, ki je namenjena skupinskemu naročanju medicinskega materiala neposredno pri proizvajalcu prav zato, da bi se izognili nedopustno visokim cenam, ki se jih nasploh plačuje za tovrstne izdelke v Sloveniji.

Medikont: Marža je takoj padla za 70 odstotkov!

Medikont je bil ustanovljen pred sedmimi leti, potem, ko se je pokazalo, da se na Slovenskem za medicinski material, pa naj bodo to stenti oziroma žilne opornice ali anestetiki ali karkoli drugega, namenja bistveno preveč davkoplačevalskega denarja, ki bi ga lahko bistveno bolj utemeljeno unovčili pri krajšanju predolgih čakalnih dob ali uvajanju novih metod zdravljenja.

»Pri skupinskem naročanju storitev smo s proizvajalci ali veledobavitelji v dnevnem stiku, material lahko s hitro pošto dobimo v manj kot dveh dneh. Izkupiček? Marža je takoj padla za 70 odstotkov! Slovenski dobavitelj pa je ceno ohranil na enaki ravni oziroma jo celo povišal,« opozarja Krištof Zevnik, ki ocenjuje, da bi s splošno preusmeritvijo na tak način naročanja in dobave materiala lahko prihranili več deset milijonov evrov, če ne celo 100 milijonov evrov.

Javno zdravstvo niso zdravniki ali ustanove, ampak storitve

• »Poglejmo samo javni razpis za žilne opornice, ki je spet propadel, zaradi medsebojnega dogovora ponudnikov. Prihodnost nam prinaša številne izzive, od nanorobotov, logističnih osebnih dronov in blockchain valut – tudi v zdravstvu. Vprašanje je, kaj bo takrat delala Slovenija. Upam le, da ne bo spet v igri ponovni razpis za stente.« 

• Krištof Zevnik se zaveda, da je Slovenija začela z zdravstveno reformo, ki je ni končala, v sklopu foruma, ki ga je ustanovil pa ponuja uporabne mikro rešitve za sistem, ki se že leta vrti v začaranem krogu. 

• Prva stopnička na reformni poti, ki jo bo treba javno umestiti, pa je, tako Zevnik, določitev definicije javnega zdravstva. »Javno zdravstvo niso zdravniki in ne ustanove, ampak storitve, ki jih plačujemo na mesečni ravni. Tega se je treba zavedati in iz tega izhajati – in potem bo opredeljevanje novih izzivov, ki jih v zdravstvu ne manjka, bistveno lažje. Tudi pri naročanju medicinskega materiala, tudi ali predvsem pri vsakodnevnem delu s pacienti.«

Animacija