Ministrstvo za zdravje mora v roku treh mesecev pripraviti poročilo o izvajanju programa in aktivnosti za ureditev stanja v sklopu programa otroške srčne kirurgije, so danes z večino glasov (12 proti 1) odločili člani odbora za zdravstvo. Minister Samo Fakin se pred sprejetjem končne odločitve o usodi programa namerava sestati s predstavniki obeh institucij, ki želita rešiti, ohraniti in nadgraditi delovanje otroške srčne kirurgije – UKC Ljubljana in NIOSB. Ne glede na končni izbor pa bo Fakin, kot je danes zagotovil poslancem, poskrbel za zunanji strokovni nadzor programa in tako zagotovil celovito preverjanje kakovosti in varnosti zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako.

Kakšni so trenutno strokovni okviri za delovanje tega programa? 

»Zadeve se opazno umirjajo, program smo stabilizirali, ekipa se kadrovsko spet krepi, zaposleni so zadovoljni, komunikacija se odvija nemoteno, za varnost in kakovost je poskrbljeno ...«. S temi besedami so vodstveni predstavniki osrednje slovenske medicinske ustanove, v kateri se ob sodelovanju različnih kliničnih oddelkov, služb in inštitutov odvija multidisciplinarno zdravljenje bolnih malčkov, danes sestavljali in predstavljali novo, osveženo sliko programa, bistveno spodbudnejšo od tiste, ki smo ji bili priča v zadnjem desetletju. 

V program se je vrnil domači pediatrični srčni kirurg

V povzetku stanja je generalni direktor Aleš Šabeder med drugim povedal, da so letos v Ljubljani in v tujini skupno operirali 76 slovenskih otrok s prirojeno srčno napako in izvedli 80 operacij (pri nekaterih bolnikih je bilo potrebnih več posegov); pri dveh pacientih se je zdravljenje končalo s smrtjo. 

Evropsko povprečje odstotka umrljivosti v letu, ko je pacient operiran, je 4,5 odstotka, v Sloveniji je ta delež 2,6-odstoten. Menda naj bi se število odklonov glede kakovosti in varnosti zdravljenja povečalo prav v času, ko so v UKC prihajali zdravniki preko NIOSB, stopnja tveganja pri zdravljenju naj bi se v tistem času po trditvah vodstvenega kadra UKC povečala predvsem na račun pogostih menjav in časovnega okna med menjavo (med vikendi), ko pediatričnega srčnega kirurga ni bilo.

Od začetka tega meseca v programu ponovno sodeluje domači kirurg, ki je v sklopu tega programa že delal, vendar ga je v času, ko so bili pogoji za kakovostno in varno delo vse prej kot optimalni, na lastno željo zapustil. »Zdaj spet lahko zagotavljamo stalno dosegljivost kirurga,« poudarjajo v UKC.

Na račun te in drugih izboljšav v sklopu programa je strokovni svet UKC v začetku tega tedna sprejel sklep, s katerim svetu zavoda predlaga ponovno vzpostavitev Centra za obravnavo bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. Omenjeni sklep je podprl tudi strokovni svet zdravstvene nege kliničnega centra.

Andrej Robida: »V znanosti o varnosti se temu reče zavestno tveganje«

»To, kar smo videli, je pravljica za lahko noč. Lepo, da se trudite, toda večina povedanega in zagotavljanega ne drži,« pa je bil kritičen izr. prof. dr. Andrej Robida, priznani strokovnjak na področju kakovosti in varnosti v medicini in član sveta inštituta NIOSB, ki je sicer pred leti sodeloval tudi v odmevnem mednarodnem strokovnem nadzoru programa. Nadzor je takrat v programu otroške srčne kirurgije razkril številne nepravilnosti, anomalije in odstopanja, ki naj bi jih odpravili (tudi) s pomočjo NIOSB, vendar se to, kot kaže, ne bo zgodilo.

»V znanosti o varnosti se temu reče zavestno tveganje. Načrt bo na papirju verjetno dober, vendar predlagam, da na šest mesecev izvedete nenapovedan nadzor tujih strokovnjakov, ne glede na to, katera institucija bo izvajala program,« je bil na seji odbora za zdravstvo do zdajšnjih razmer kritičen Robida. 

​​​	Andrej Robida, strokovnjak za varnost in kakovost v zdravstvu in član NIOSB

To, kar smo videli, je pravljica za lahko noč. Lepo, da se trudite, toda večina povedanega in zagotavljanega ne drži.

Sistemski nadzor ni le možnost, je nuja

Prav zaradi odkrito izraženih dvomov o varnosti zdaj delujočega programa je bila na pobudo poslanske skupine SDS sklicana današnja nujna seja. Kot je ocenila poslanka Jelka Godec, mora vlada kot ustanoviteljica dveh javnih zavodov (UKC in NIOSB) narediti konec tej dvotirnosti, ki ne more biti dobra, kajti »to je tako, kot če imaš ženo in ljubico; enkrat se je treba odločiti, sicer se prejkoslej zalomi.« 

Kljub želji poslancev, da danes ne bi poslušali različnih obtoževanj glede tega, kdo v preteklosti je bil v sklopu tega programa dober ali slab, ali kakšni so bili varnostni strokovni odkloni, za katere doslej nihče ni odgovarjal, je padlo veliko grenkih besed in kopica opozoril, ki so že sama po sebi spodbudila ministrovo odločitev za nadzor nad programom.

K temu je pripomogel tudi intermezzo predsednice zdravniške zbornice Zdenke Čebašek-Travnik, ki je poslancem povedala, da je ministru že sama predlagala izvedbo sistemskega nadzora, kajti po njeni oceni bo le tako mogoče dobiti jasne odgovore, tudi glede tega, ali je bila ustanovitev NIOSB sploh zakonita ali ne. »Brez sistemskega nadzora bo težko sprejeti odločitev o nadaljnji usodi programa. Bojim se namreč, da smo prav na področju otroške srčne kirurgije soočeni z dogajanjem, ki bistveno odstopa od mednarodnih priporočil.« 

Sodelovanje strokovnjakov iz tujine, ki so nekaj časa pomagali pri vzdrževanju programa, se je končalo s smrtjo dojenčice. Tudi takrat je bil odrejen strokovni nadzor; epilog bo, kot smo slišali danes, znan kmalu.

Scenarijev je več, odločitev bo znana decembra

Bo torej NIOSB ostal, bo sodeloval z UKC – ali bo program (ponovno) v celoti prevzel UKC? 

Scenarijev je več, ključno pri izboru bo iskanje stabilne dolgoročne rešitve. Kot pravi Fakin, se sicer ponuja logična rešitev, da program ostane znotraj UKC, ki je pripravljen prevzeti odgovornost in zagotoviti ustrezno kakovost, »vendar zaradi zagotavljanja varnosti potrebujemo tako supervizijo kot pomoč tujih strokovnjakov«. 

Ko se različne možnosti znajdejo pod resnim drobnogledom, se njihov nabor hitro zmanjša. Zdravljenje v tujini, ki ga je Fakin – poleg možnosti sodelovanja s sosednjima Hrvaško in BiH – omenil kot eno od potencialnih rešitev, bi bilo bistveno dražje. Kot je povedal generalni direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) Marjan Sušelj, cena posega v Sloveniji znaša od 9000 do 15.000 evrov, medtem ko v tujini taka operacija stane v povprečju 26.000 evrov, pri čemer petino cene predstavljajo stroški prevoza, ki običajno presegajo 10.000 evrov na pacienta.

Predvsem pa je v tem trenutku, kot priznava Fakin, »situacija precej bizarna: vlada je ustanoviteljica obeh institucij, srečevati pa se moramo v državnem zboru, ker se ne znamo dogovoriti«. Zato je zagotovil, da bo ministrstvo predlagalo »rešitev, ki bo najbolj ugodna in najbolj varna za slovenske otroke, ki bo izvedljiva in finančno vzdržna«. In dodal, da bo odredil stalni zunanji nadzor, »da bomo vsi skupaj imeli dokaz, da res vse teče tako, kot bi moralo.«