Dvourna časovnica, rezervirana za shod, je ostala ujetnica aktualnih dogajanj; njen odraz je bil nadvse poveden, kajti lokacija, kjer naj bi se zbrali ljudje, ki jim je zavoljo nevzdržnih razmer in razmerij v zdravstveni sferi prekipelo, je ostala skorajda prazna. Kot siva ploščad, arhitekturno u(s)merjena proti mogočni državnozborski stavbi.

Zdelo se je, kot bi dogajanje na tej ploščadi razpihal veter, ki je razgnal deževne oblake. Ostali so le še policisti, varnostniki, predstavniki gibanja Skupaj naprej, njihovi somišljeniki, v pretežni meri iz zdravniških vrst, ter posamezniki, ki so se prišli podpisati pod iniciativo za takojšnji odstop ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Kot da bi bilo to sploh še pomembno ...

Pa vendar – je pomembno. Kot je Danijel Bešič Loredan, kirurg, vodja gibanja Skupaj naprej, povedal za Zdravstveniportal.si: »V štirih tednih je naše gibanje – majhna skupina ljudi, pri kateri se nihče ne skriva v ozadju – ponovno vzbudilo v ljudeh upanje, da je vendarle mogoče nekaj narediti. Če v treh tednih zbereš 10.500 podpisov, to nekaj šteje. Ljudje nas spodbujajo, naj gremo naprej, prevzamemo odgovornost in sodelujemo na volitvah.«

Po poti iniciative zdravnikov – ali po svoji poti?

Simbolična umestitev dogodka torej vendarle ni bila naključna. To je velik projekt, poudarja Danijel Bešič Loredan. »Zdaj imamo na voljo dve možnosti. Prva je, da pripravimo vsebino, za katero stojimo, in jo ponudimo strankam.«

Za tako potezo se je leta 2013 odločila tedanja iniciativa zdravnikov (v njej sta, denimo, poleg Danijela Bešiča Loredana sodelovala tudi dr. Erik Brecelj in mag. Igor Muževič), a njihovih pobud in predlogov ni uporabil nihče. Zato ni nič nenavadnega, da se Danijel Bešič Loredan osebno bolj nagiba k drugi različici.

»Ekipa gibanja bo ta konec tedna ocenila, kakšne so naše možnosti, da bi kandidirali na volitvah, kot gibanje – seveda pa moramo ljudi vprašati, ali nas bodo podprli v prizadevanjih, da z vstopom v državni zbor aktivno pripomoremo k temu, da se zdravstvena reforma tudi  v resnici začne. Časa je malo, vendar bomo odločitev sprejeli najkasneje do ponedeljka,« zagotavlja Bešič Loredan.

»Delujemo kot društvo – kot društvo se sicer lahko udeležimo parlamentarnih volitev, vendar smo v podrejenem položaju. To ni preprosto, to je res velika odgovornost. Toda če nam je v tako kratkem času uspelo zbrati toliko podpisov, nam tudi ta korak lahko uspe. Po vseh izkušnjah lahko stoodstotno zatrdim, da je bila v zadnjih 15 letih edino ekipa iniciative zdravnikov tista, ki bi bila strokovno – tako z medicinskega kot s pravnega in ekonomskega vidika – sposobna izpeljati zdravstveno reformo, neodvisno od politike. In danes ni prav nič drugače. V gibanju smo zbrani ljudje, ki znamo in hočemo doseči spremembe na bolje,« dodaja vodja gibanja.

In kaj povedo podatki o članstvu gibanja? Izvedeli smo, da so doslej prejeli 200 vlog, nakar se je vodstvo gibanja odločilo, da najprej sprejmejo statut društva, temu pa bo sledila obravnava posameznih vlog.

»Če nič drugega, je zdaj pravi čas, da se ta zgodba vsaj začne odvijati. Jasno je, da minister za zdravje sam ne more doseči ničesar; če bomo hoteli izpeljati zdravstveno reformo, bosta morala biti za to tako predsednik vlade kot minister za finance, sprejeta bo morala biti zaveza v sklopu koalicijske pogodbe, temu pa bodo morala slediti štiri leta res intenzivnega, garaškega dela. Šele tako bo lahko prišlo do sprememb, ki jih bodo začutili vsi,« je prepričan Danijel Bešič Loredan.

Nekaj deset ljudi ...

Včerajšnjega shoda se je udeležilo nekaj deset ljudi. Takih, ki imajo slabe izkušnje z zdajšnjo ureditvijo sistema, članov gibanja, zdravnikov, zlasti iz osnovnega zdravstva, ki so imeli tako rekoč v istem časovnem razponu tudi strokovno srečanje v bližnjem Cankarjevem domu...

Prišel je tudi mag. Igor Muževič, predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um, ki se je podobnega dogajanja udeležil pred petimi leti. In kaj ugotavlja danes?

»Udeležba na shodu je skromna, kar v slovenskem političnem okolju sploh ni presenetljivo, saj so ljudje ugotovili, da se s shodi in pritiski ne da kaj dosti spremeniti. Opazen je tudi vpliv nedavnega odstopa predsednika vlade, s čimer je ta začel predvolilno kampanjo, tako da pravzaprav ni več mogoče izvajati pritiska na politiko. Pa tudi sicer pri zdajšnji vladni garnituri ni mogoče pričakovati sprememb. Stanje v zdravstvu je jasno – čakalne dobe se daljšajo, pričakovana življenjska doba pa se krajša. Samo v zadnjem letu se je pričakovana življenjska doba Slovencev skrajšala za 0,3 leta.«

»Bojim se,« še dodaja mag. Muževič, »da bo takrat, ko bodo ljudje ugotovili, kaj se v našem zdravstvu dogaja, javno zdravstvo propadlo do te mere, da bomo res začeli (po)doživljati amerikanizacijo slovenskega zdravstva«.

Fotografije: Diana Zajec