Javni shod bo odraz civilnega protesta zoper nezadržno podaljševanje čakalnih dob in sprejemanje neustreznih ukrepov za njihovo skrajševanje. Po izračunih gibanja, izhajajočih iz javno dostopnih podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je namreč pred mesecem dni na operacijo (ali na terapevtski poseg) čakalo 46.127 pacientov, medtem ko je bilo med čakajočimi, ki na strokovno ukrepanje čakajo nedopustno dolgo, že 18.777 pacientov. To pomeni, da se je kvota obolelih, ki nedopustno dolgo čakajo na poseg, v primerjavi z letom 2014 povečala za kar 215,2 odstotka.

Vodstvo gibanja zahteva, naj ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki da je objektivno odgovorna za to, da se je dostopnost do zdravstvenih storitev v zadnjih štirih letih drastično poslabšala, nepreklicno odstopi. V peticiji, pod katero se je do danes podpisalo 10.211 Slovenk in Slovencev, je zapisana enaka zahteva.

V gibanju pa vztrajajo tudi pri zahtevi, naj »politika končno prevzame odgovornost za razmere v slovenskem zdravstvu«. Jasno je sicer, da privzemanje odgovornosti tako rekoč tik pred volitvami za aktualno politiko ne bo imelo dolgoročnih posledic, je pa res, da to opozorilo lahko sproži vsaj resen razmislek in spodbudi drugačno ravnanje v bližnji prihodnosti.

V zadnjem času je bila med najbolj kritiziranimi vladnimi ukrepi uvedba novosti, povezanih z novelo o pacientovih pravicah in s pravilnikom o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah.

Posledice političnega odločanja o strokovnih vprašanjih

Vodstvo gibanja opozarja, da je resorna ministrica v konkretnem primeru na poslance, ki naj bi sprejemali regulativo na področju varnosti in kakovosti, prenesla odločanje o strokovnih vprašanjih.

Tako so zdaj v spremenjenem zakonu opredeljene »nepotrebne napotitve«. O tem, ali je zdravnik v osnovnem zdravstvu (družinski zdravnik, ginekolog, pediater) naredil tako procesno in s tem tudi strokovno napako, bodo presojali zdravniki na bolnišnični (sekundarni in terciarni) ravni. Tovrstnim napakam bodo sledile finančne kazni, ki jih v skladu z nedavno sprejetimi novostmi lahko pričakujejo zdravniki, zdravstveno in administrativno osebje.

»Ker bodo osebni zdravniki, da ne bi bili 'kaznovani', napotnice pisali manj pogosto, pacienti pa bodo zdravniško pomoč iskali v že zdaj obremenjenih urgentnih centrih ali v samoplačniških ambulantah, bo to imelo dodatne negativne posledice na zdravstveni sistem: daljši čas okrevanja, povečevanje števila obiskov pri osebnih zdravnikih in v urgentnih centrih, nepotrebno jemanje zdravil, dodatni diagnostični postopki na primarni ravni, poslabšanje zdravja pacientov ali celo smrti,« poudarjajo v gibanju.

Z javnim shodom želijo opozoriti na nevzdržne razmere v zdravstvu in aktivirati javnost, da bo ta jasno in glasno zahtevala korenite spremembe in izboljšave v zdravstveni sferi.