Zdravniki, ki so obupali nad možnostjo strokovnega, tehtnega dialoga z zdajšnjo ekipo ministrstva za okolje in prostor, od nove vlade in istega ministrstva v novi sestavi pričakujejo celovito in odgovorno ureditev področja termične obdelave odpadkov tako, da tovrstna dejavnost ne bo več krnila zdravja domačinov in veliko prezgodaj ugašala njihovih življenj. Predvsem pa verjamejo, da se bo spremenilo ravnanje pri sprejemanju strateških odločitev o ravnanju z odpadki v Sloveniji, saj imajo te »dolgoročni vpliv na naše zdravje in predvsem na zdravje naših otrok«.
Člani delovne skupine za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja, ki jo v sklopu zdravniške zbornice vodi prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, vladi očitajo sprejetje uredbe o opravljanju obvezne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov, ki med drugim omogoča podeljevanje koncesij za sežiganje odpadkov oziroma za sežigalnice za najmanj 30-letno obdobje – brez vnaprejšnje presoje vpliva sežiganja na okolje.
Zdravniki izrazito oporekajo možnosti, po kateri nova uredba o sežigalnicah omogoča podeljevanje koncesij za sežiganje odpadkov za najmanj 30-letno obdobje – brez vnaprejšnje presoje vpliva sežiganja na okolje.
Izpusti strupenih snovi se bodo v kotlinah zadrževali tedne in mesece
»Kotline v Sloveniji so slabo prevetrene, v zimski sezoni so pogoste temperaturne inverzije. Pri sežiganju odpadkov se v zrak sproščajo številne strupene snovi, ki škodujejo nosečnicam, razvoju otrok ter povzročajo številne bolezni in prezgodnje smrti,« opozarjajo zdravniki Metoda Dodič Fikfak, Nevenka Mlinar, ki je prva pozvala k stanovskemu ukrepanju za zaščito prebivalstva pred industrijskim onesnaževanjem in zastrupljanjem, Marina Praprotnik, Ana Mavrič, Miran Brvar in drugi.
Ker sprejeta uredba omogoča podeljevanje koncesij brez predhodne presoje primernosti lokacij, bi tako, kot ponazarjajo s konkretnim primerom, »koncesijo za dobo 30 let – ki bo podeljena brez strokovne presoje vplivov na okolje in zdravje! – lahko pridobilo podjetje Energetika Ljubljana. Posledično bo gosto poseljena in neprevetrena ljubljanska kotlina izpostavljena dodatnemu viru mešanice različnih onesnaževal.«
Kotline v Sloveniji so slabo prevetrene, v zimski sezoni so pogoste temperaturne inverzije. Pri sežiganju odpadkov se v zrak sproščajo številne strupene snovi, ki škodujejo nosečnicam, razvoju otrok ter povzročajo številne bolezni in prezgodnje smrti.
Kot je ob tem za Zdravstveniportal.si izpostavil izr. prof. dr. Miran Brvar, bi se v takem primeru izpusti strupenih snovi, ki povzročajo številna huda obolenja, v kotlinah zadrževali tudi po več tednov ali mesecev.
»V Avstriji ali na Danskem, kjer imajo sežigalnice, so razmere povsem drugačne: na Dunaju, denimo, je povprečna hitrost vetra štiri metre na sekundo, v Koebenhavnu piha veter še močneje, kar pomeni, da tamkajšnji prebivalci onesnaženosti niso izpostavljeni, saj veter strupene izpuste odpihne, preden ti dosežejo ljudi. Če pa bi koncesijo pridobilo omenjeno ljubljansko podjetje, moramo vedeti, da veter – hitrost vetra je pri nas v povprečju meter na sekundo – piha proti centru Ljubljane, kjer že zdaj zaradi onesnaženega zraka umre več sto ljudi na leto. Center prestolnice bi bil v tem času zaradi izpustov iz sežigalnice zastrupljen,« opozarja Miran Brvar ter dodaja, kako pomembno sta tudi strogo spoštovanje mejnih izpustov in dosledno izvajanje nadzora nad industrijo, ki se ukvarja s tovrstno dejavnostjo.
Če bi koncesijo pridobilo podjetje Energetika Ljubljana, moramo vedeti, da veter piha proti centru Ljubljane, kjer že zdaj zaradi onesnaženega zraka umre več sto ljudi na leto. Center prestolnice bi bil v tem času zaradi izpustov iz sežigalnice zastrupljen.
Toda ne mejni izpusti ne nadzor nista nekaj, kar bi pri nas upoštevali. »V Sloveniji nadzori na tem področju ne delujejo. Kar se tiče mejnih izpustov, pa je za, na primer, sežigalnico v Celju, v veljavi izjema, ki ji dovoljuje višje izpuste – in s tem se nikakor ne strinjamo!« dodaja dr. Brvar.
Tako je bilo že doslej, aktualna uredba pa bi v prakso vnesla še dodaten negativni vpliv na zdravje in okolje. Zato zdravniki novi vladi predlagajo, naj, ko bo začela z delom, »škodljivo uredbo razveljavi in sprejme novo – takšno, ki bo za podelitev koncesije terjala vsaj popolno izpolnjevanje zahtev Evropske komisije iz leta 2019 in strokovno presojo ustreznosti lokacije.« Zato, da ureditev, ki pri nas ureja, dopušča, omejuje in dovoljuje sežiganje odpadkov, ne bo postala sinonim za uradno dopuščeno zastrupljanje ljudi.
Zdravniki novi vladi predlagajo, naj, ko bo začela z delom, škodljivo uredbo razveljavi in sprejme novo – takšno, ki bo za podelitev koncesije terjala vsaj popolno izpolnjevanje zahtev Evropske komisije iz leta 2019 in strokovno presojo ustreznosti lokacije.
Čeprav okoljski alarmi v Sloveniji ne potihnejo, se zdi, da jih politikom vedno znova uspe preslišati. Ali pa so interesi industrije prepričljivejši. Finančno močnejši. »Verodostojnejši« od klica na pomoč, ki prihaja od slehernika, od pozivov, ki jih niza civilna družba, od apelov, pod katerimi je podpisana medicinska stroka. Tovrstna skrb za zdravje še vedno ostaja na stranskem tiru – in dobršen del slovenskega zdravništva in ozaveščenih predstavnikov civilne družbe na takšno stanje preprosto ne želi več pristajati. Na fotografiji v ozadju Salonit Anhovo, v ospredju portreti Nevenke Mlinar, Metode Dodič – Fikfak, Mirana Brvarja, Marine Praprotnik, Andreje Kukec, Ane Mavrič in Lenarta Škofa, ki so že v začetku leta opozorili na skrite pasti danes že sprejete uredbe. Bo nova vlada dojemljivejša za jasno sporočilo v bran okolju in zdravju?
Fotografije: Diana Zajec
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
