Nepredstavljivih 5,5 milijona ton nerazgradljivih plastičnih odpadkov je vsako leto na globalni ravni proizvedenih samo v laboratorijih. Poleg tega so ti povsem odvisni od dobavnih verig plastike za enkratno uporabo, kar lahko – kot se je, na primer, pokazalo tudi med epidemijo – predstavlja resen problem. Zamiku pri tej dobavi namreč sledijo tudi spremembe glede načrtovane proizvodnje zdravil ali cepiv ali drugih izdelkov, kjer zamikov ne bi smelo biti. Spodbujeni s takšnimi dilemami in nepredvidljivimi dogajanji, ki lahko ogrozijo zdravje tako posameznika kot tudi celotne družbe, so dunajski raziskovalci dosegli inovativni preboj.

Z novim postopkom tridimenzionalnega tiskanja bodo dunajski raziskovalci sterilno laboratorijsko opremo lahko natisnili sami, uporabili bodo okolju prijaznejšo plastiko. Uporabo te tehnologije pa bodo omogočili tudi drugim laboratorijem, saj si, kot pravijo, želijo, da bi biotehnološke raziskave na svetovni ravni postale še bolj zelene.

Poraba energije in vode bo manjša za najmanj 90 odstotkov

Postopek sterilnega 3D tiskanja je sicer še v razvoju, vendar raziskovalci Avstrijskega centra za industrijsko biotehnologijo in dunajske Univerze za naravne vire in življenjske znanosti predvidevajo, da bodo na Dunaju lahko kmalu začeli s tovrstnim tiskanjem laboratorijske opreme. 

Kot poudarja znanstvenik Peter Satzer, ki vodi ekipo raziskovalcev, je trenutno stanje na tem področju namreč tako, da je treba uporabljati bodisi drage izdelke za enkratno uporabo bodisi steklene posode, ki pa jih je treba čistiti z zamudnimi in energetsko potratnimi postopki. S sterilnim 3D-tiskanjem se bodo izognili obveznemu koraku sterilizacije po tisku, s čimer bo mogoče, tako Satzer, »porabo energije in vode zmanjšati za več kot 90 odstotkov«.

Končna cena: z deset evrov na 0,60 evra

Ob tem velja izpostaviti, da bo v povprečju končna cena izdelka, narejenega iz okolju prijaznejše plastike in ustrezajočega strogim merilom glede kakovosti, znašala predvidoma 0,60 evra – trenutna cena istovrstnega nerazgradljivega izdelka pa znaša približno deset evrov. 

Primer dobre prakse

Gre za primer dobre prakse, ki ga velja izpostaviti. Raziskovalci bodo z uvedbo tridimenzionalnega tiskanja sterilne laboratorijske opreme naredili konec odvisnosti od dobavnih verig na tako občutljivem področju.

Uporabo okolju škodljive plastike bodo nadomestili z uporabo razgradljive, okolju prijaznejše plastike. Nove tehnologije pa ne bodo uporabili oziroma izrabili v komercialne namene, ampak so jo oziroma jo bodo z objavo odprtokodnih obliki pripravljeni brezplačno deliti – in tako prispevati k boljšemu zdravju človeštva in planeta, na katerem živimo.

Predstavnika dunajskih raziskovalcev med razvojem postopka 3D-tiskanja razgradljive laboratorijske opreme (foto: Christoph Gruber/BOKU-IT); simbolični fotografiji: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.