Veste, kaj jeste? Jeste dobre stvari ali take, ki povzročajo visok krvni tlak, povišan krvni sladkor in vsebujejo slabe maščobe?

Avtor: Diana Zajec
Članek
Ljubljana 3. april 2019
Čas branja: 4 min

Skrb za zdravje, tudi z vidika izbora čim bolj zdrave hrane in prehranskih izdelkov, je vedno bolj aktualna. Res pa je, da je v tako rekoč nepreglednem naboru živil, ki so na voljo na tržišču, izbira včasih vse prej kot preprosta. Pri tem, jasno, ne gre za sveže sadje ali zelenjavo, za polnozrnata živila, ki jih velja uporabljati namesto tistih, ki so narejena iz bele moke, za čim zmernejšo uporabo soli, ali za trsni, kosov ali brezov sladkor, ki naj bi iz rabe čim bolj pospešeno izrinili belega, ampak za predpakirana in pakirana, že pripravljena živila. Ta v sebi skrivajo veliko več, kot o njih izvemo, če preletimo prednjo stran embalaže, medtem ko za drugo stran, kjer so v precej neuporabni, mikroskopski velikosti sicer zapisani natančni podatki o sestavinah in hranilni vrednosti živila, v tempu, ki nam ga ob današnjem načinu življenja kronično primanjkuje, preprosto zmanjka časa. Toda odslej je na voljo pripomoček, s katerim lahko v sekundi izvemo, ali je določeni izdelek v resnici prijazen našemu zdravju ali ne.

Veste, kaj jeste? Jeste dobre stvari ali take, ki povzročajo visok krvni tlak, povišan krvni sladkor in vsebujejo slabe maščobe? — Tudi v izdelkih, ki jih proizvajalci oglašujejo kot najbolj zdrave in priporočljive, lahke in dobro prebavljive, se skriva prenekatera sestavina, ki zdravju na dolgi rok ni najbolj prijazna. Odslej boste lahko v sekundi preverili ključne podatke o sestavi živila; prava, ne oglaševalsko prirejena slika izdelka bo preprosta in povsem jasna, pokazala se vam bo v podobi zelene, rumene ali rdeče barve, v smislu prehranskega semaforja. Foto: Diana Zajec

Nova mobilna aplikacija »Veš, kaj ješ?« omogoča, da z mobilnim telefonom, če smo pri nakupu v dilemi, z odslikavo črtne kode živila v hipu dobimo nedvoumno informacijo o tem, ali ima izdelek dobro hranilno sestavo ali ne. Slika na telefonu v barvah semaforja pokaže, ali so količine (nasičenih) maščob, sladkorjev in soli ustrezne – in nam to ponazori z zeleno, rumeno in rdečo barvo. Seveda je končna odločitev glede izbora in nakupa odvisna od vsakega posameznika, vendar uporaba te aplikacije, ki je brezplačna, utegne biti zanimiva in uporabna. Pri prenekaterem izdelku, za katerega ste prepričani, da je »lahek« in vam kot tak pomaga pri vaši skrbi za zdravje in dobro počutje, bo namreč zagorela rdeča luč.

Pa bo aplikacija dostopna dovolj širokemu krogu prebivalstva?

Za tak pristop so se po besedah prof. dr. Igorja Pravsta z inštituta za nutricionistiko odločili po skrbnem razmisleku in z upoštevanjem uporabniških trendov med potrošniki. Po podatkih statističnega urada iz leta 2018 namreč v Sloveniji 96 odstotkov prebivalcev, starih od 16 do 74 let, uporablja mobilne telefone; med temi jih ima 76 odstotkov pametne telefone, 77 odstotkov pa te naprave uporablja tudi za brskanje po spletu. Z aplikacijo bodo ti uporabniki, ki jih ni malo, lahko dobili takojšnjo in verodostojno pomoč pri odločanju za nakup zdravju čim bolj prijaznih živil – za tista, na katerih bo na prehranskem semaforju v aplikaciji zasvetila rdeča luč, pa bo bolje, če ostanejo na prodajnih policah.

Aplikacija danes začenja s trimesečnim poskusnim obdobjem, v katerem jo bodo, tudi s pomočjo potrošnikov, dopolnjevali in tako ažurno ustvarjali čim bolj celovito bazo živil. Na odseku za računalniške sisteme Instituta Jožef Stefan so poskrbeli za to, da bodo bazo podatkov, ki naj postanejo dostopni vsem – uporabnikom, ki jim ni vseeno, kaj pojedo in kako to vpliva na njihovo zdravje, bolnikom, zdravnikom, načrtovalcem prehrane v menzah – zdaj lahko dopolnjevali tudi uporabniki sami.

Kaj to pomeni? Pri izdelku, ki ga boste skenirali, pa ta še ni v bazi podatkov, se vam bo izpisalo navodilo, kako lahko s posredovanjem treh fotografij tega izdelka pomagate pri dopolnjevanju baze izdelkov, ki jih bo odslej mogoče preveriti z aplikacijo.

Izdelka še ni v bazi — Navodilo za dopolnitev baze prehranskih izdelkov.

Doslej kar predobro skrite sestavine v različnih prehranskih izdelkih – denimo, »lahkih« jogurtih, v katerih pa je toliko sladkorja, kot ga sicer ne bi zaužili z vso hrano, ki jo pojemo v enem dnevu, ali v različnih zdravih prigrizkih, »obogatenih« s pretiranimi količinami soli – namreč po malem, vendar vztrajno pripomorejo k spreminjanju zdravstvene slike.

Sčasoma se pojavijo povišan krvni sladkor, povišan krvni tlak, nabere se preveč kilogramov, slabega holesterola, počutje se začne poslabševati in pogosto vseh teh težav ni več mogoče odpraviti zgolj s spremembo življenjskega sloga, z bolj zdravim prehranjevanjem, z več gibanja in z doslednim vztrajanjem pri ohranjanju »normalne« telesne teže, ampak je treba začeti z jemanjem enega ali več zdravil, čemur sledi pojav katere od kroničnih bolezni ...

Bistveno bolje je, če se človek tem težavam vsaj poskuša izogniti z vnaprejšnjim razmislekom; jasno je, da to vedno ni mogoče, vendar vpogled v kakovost prehranskih izdelkov, ki ga omogoča aplikacija, resnično ne more škoditi – lahko pa naredi veliko dobrega. Navsezadnje lahko spodbudi tudi živilsko industrijo k nadaljnjemu in predvsem bolj doslednemu izboljševanju sestave živil, ki naj vsebujejo čim manj nasičenih maščob, soli in sladkorja.

Spodnji trije primeri (za vodo, topljeni sir in sirove kapelete) so ilustracija, kako se pri uporabi nove aplikacije prikažejo podatki o sestavi živila, ki lahko olajšajo odločanje oziroma pripomorejo k izbiri zdravju prijaznejšega izdelka.

Preverjanje prehranskih izdelkov

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.

Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju. aplikacija Veš Institut Jožef Stefan inštitut za nutricionistiko kaj ješ? kakovost in varnost potrošniki prehrana zdrava izbira zdrava prehrana zdravje zdravo življenje Zveza potrošnikov Slovenije

So izdelki, oglaševani kot zdravi in lahki, res taki?

Ste si vedno vzeli čas za preverjanje, katero izmed istovrstnih živil ima ugodnejšo hranilno sestavo in v katerem so kakovostnejše sestavine? Vprašanje je zgolj retorično, kajti povsem logično je, da danes, v poplavi izdelkov, naloženih na prodajnih policah, nihče ne more opraviti tovrstnih preverb, saj za to nimamo ne časa ne volje, navsezadnje pa bi tako v trgovini zapravili veliko preveč časa, ki ga lahko porabimo dosti koristneje in bolj zdravo.

Problem pa je, ker se tudi v izdelkih, ki jih proizvajalci oglašujejo kot najbolj zdrave in priporočljive, lahke in dobro prebavljive, skriva prenekatera sestavina, ki zdravju na dolgi rok ni najbolj prijazna. Zato je v sklopu programa Inovativne rešitve za informirane odločitve – v sodelovanju med raziskovalci Instituta Jožef Stefan, Inštitutom za nutricionistiko in Zvezo potrošnikov Slovenije – nastala omenjena aplikacija.