Transplantacijska dejavnost na Slovenskem se razvija, napreduje in nadgrajuje ter rešuje številne ljudi, ki jih sicer ne bi bilo več med nami – in pri tem beleži res dobre rezultate, tudi po zaslugi 20-letnega polnopravnega članstva republiškega zavoda Slovenija-transplant v Eurotransplantu. V video pogovorih o tem podrobneje spregovorita Jasna Pečjak, ki že dobri dve leti na polno diha z novimi pljuči, in Danica Avsec, direktorica zavoda za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant.

Vsi, ki jih je bolezen primorala, da so izkusili tovrstni način zdravljenja in so imeli dovolj sreče, da so organ prejeli pravočasno, trdijo, da so se dobesedno na novo rodili in so za podarjeni organ neizmerno hvaležni. Med njimi je tudi Jasna Pečjak, ki pravi takole: »Včasih me vprašajo, kako se počutim s tujimi pljuči. To niso tuja pljuča, to so moja pljuča. Večkrat pa se spomnim na družino, ki mi je s soglasjem za darovanje organa omogočila novo življenje. Pogosto me sprašujejo tudi o tem, kako se počutim zdaj, po presaditvi pljuč – odgovorim z vprašanjem: 'Kako pa sem videti?'.«

Pred transplantacijo je bilo bistveno drugače ... »Ne vem, če se sploh želim spomniti na to, kako sem, denimo, potrebovala deset minut, da sem prišla do prvega nadstropja ...,« pravi Jasna Pečjak, ki je bila prej, preden so ji pljuča dala signal, da je nekaj narobe, izjemno aktivna; poznamo jo kot legendarno alpinistko, kraljico slovenskega lednega plezanja, ki je danes po zaslugi novih pljuč spet lahko aktivna.

»Fizično aktivnost sem želela ohraniti tudi po presaditvi pljuč, vendar ni šlo na polno, do napredka je prihajalo po malem. Pol leta po presaditvi sem lahko šla prvič na plezanje – in prav vsak gib je predstavljal neizmeren napor. Toda počasi se je kondicija vrnila ... Občutek, da si vsak dan boljši, da človeku še dodatno spodbudo, pri čemer pa je, seveda, treba dosledno upoštevati nasvete zdravnikov,« poudarja Pečjakova.

Kaj je prineslo 20 let članstva Slovenija-transplanta v Eurotransplantu

Slovenija že sedmo leto zapored na svetovni ravni zaseda prvo mesto po številu presaditev srca; te so izvedene na vrhunski ravni, kar potrjujejo tudi podatki o uspešnosti zdravljenja in preživetju obolelih.

Na tej poti, ki jo republiški zavod za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant že dve desetletji tlakuje tudi na podlagi polnopravnega članstva v Eurotransplantu – jubileju so v UKC posvetili strokovno srečanje, ki se ga je udeležil tudi generalni direktor Eurotransplanta dr. Peter Branger –, pa bo v prihodnje treba še marsikaj dodelati, izboljšati in nadgraditi, tudi ali predvsem na sistemski ravni. 

Doc. dr. Ivan Kneževič, vodja Centra za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana, med drugim opozarja tudi na nujnost naložb – tako glede prostorov, ki zahtevajo absolutno izolacijo bolnikov, kot tudi glede strokovnega kadra, ki ga preprosto ni dovolj. Sicer pa po njegovih besedah Slovenija pri presaditvah vseh organov, ne le pri transplantacijah srca, na splošno dosega dobre rezultate, boljše od povprečja članic Eurotransplanta, iz katerega sicer Slovenija na letni ravni z izmenjavo dobi 60 odstotkov organov.

Generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar je v tem kontekstu povedal, da je že v pripravi podpis posodobljene pogodbe z zavodom Slovenija-transplant, ki, tako kot transplantacijska dejavnost v UKC Ljubljana, potrebuje nove, dodatne prostore. »Tudi tu smo pred velikimi izzivi,« poudarja Poklukar.

V prihodnje naj bi ta dejavnost dobila domicil v prenovljenih oziroma novih prostorih na lokaciji zdajšnjega zavoda za varstvo pri delu, trenutno pa je najbolj ključnega pomena iskanje virov za ta projekt in za njegovo uresničitev, kajti po Poklukarjevem prepričanju »bomo le na ta način transplantacijsko dejavnost lahko razvijali tudi v prihodnje in z njo na svetovni ravni dosegali enako dobre rezultate, kot jih dosegamo zdaj.«

Od konca leta 2018 program presaditev pljuč spet teče v Sloveniji, pred tem pa so tovrstne transplantacije pri slovenskih bolnikih izvajali na Dunaju. Lani je slovenski tim izvedel deset presaditev pljuč, medtem ko so en poseg dodatno opravili na Dunaju, v letošnjem januarju pa so v Ljubljani izvedli eno presaditev pljuč. Sicer pa so lani v Centru za transplantacijsko dejavnost skupno presadili 96 organov – poleg že omenjenih pljuč še 38 ledvic, 24 jeter, 22 src in eno trebušno slinavko.

Ob tem pa dr. Kneževič pojasnjuje, da v zadnjem letu prihaja do težav pri presaditvah ledvic – zaradi lani aprila spremenjenega načina točkovanja v Eurotransplantu, ko smo se posledično znašli med državami, ki so prejele manj darovanih ledvic; na problem sta poleg Slovenije opozorili tudi Hrvaška in Belgija. Konec januarja naj bi sistem točkovanja ponovno spremenili in sicer tako, da bodo slovenski prejemniki prišli na vrh čakalnega seznama. Nastala situacija je razvidna tudi iz podatkov za minulo leto, po katerih je pri nas na področju transplantacij najdlje treba čakati na presaditev ledvice (povprečna čakalna doba je približno 300 dni), za srce 247 dni (pri urgentnih presaditvah največ 50 dni) in za jetra 155 dni – podatke v nadaljevanju članka objavljamo v preglednici.

Trenutno je na čakalnem seznamu za nov organ, ki jim bo rešil življenje, 227 slovenskih bolnikov. Največ jih čaka na ledvico (138, od tega dva v kombinaciji z jetri in štirje v kombinaciji s trebušno slinavko), 55 bolnikov potrebuje presaditev srca, 35 jih čaka na presaditev jeter (od tega dva v kombinaciji z ledvico), novo trebušno slinavko pa jih potrebuje pet (od tega štirje v kombinaciji z ledvico).

Širšo sliko na tem področju medicine pa predstavi direktorica Slovenija-transplanta prim. Danica Avsec: »Danes mednarodna organizacija za izmenjavo organov in tkiv Eurotransplant združuje osem držav in več kot 137 milijonov prebivalcev. V njenem sklopu so lani bolnikom, ki so (bili) na čakalnih seznamih, pomagali s 6973 organi, pridobljenimi od 2041 umrlih darovalcev. Na skupnem čakalnem seznamu je trenutno 13.985 bolnikov.«

»Sodelovanje v mreži omogoča optimalnejšo tkivno skladnost med darovalcem in prejemnikom ter kombinirane presaditve. Sicer pa so trenutno ukrepi na mednarodni ravni usmerjeni v zagotavljanje optimalne kakovosti organov za presaditev, v izpopolnjevanje pravil za izmenjavo z doslednim upoštevanjem medicinskih in etičnih meril ter v izboljšanje nadzora nad neželenimi pojavi in reakcijami, do katerih lahko pri pacientu pride po presaditvi,« poudarja Danica Avsec.

V video pogovoru sva se dotaknili tudi pri nas očitno še vedno občutljivega vprašanja glede (ne)opredeljevanja darovanja organov po smrti ter razlik pri pridobivanju tovrstnih privolitev (svojcev) po posameznih bolnišnicah, pri čemer v pozitivnem smislu najbolj izstopa UKC Maribor – z ničelnim odstotkom zavrnitev za posmrtno darovanje.

Sicer pa bodo v UKC Ljubljana, kot dodaja strokovna direktorica prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, letos v povezavi s transplantacijsko dejavnostjo, ki spada med največje dosežke medicine v 20. stoletju, obeležili še eno pomembno obletnico – 50-letnico transplantacijske dejavnosti pri nas, ki se je začela v letu 1970 s prvo presaditvijo ledvice živega darovalca.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.