Rak testisov. Rak prostate. Rak debelega črevesja in danke. Rak trebušne slinavke. Rak želodca. Rak žolčnika in žolčevodov. Rak požiralnika. Rak pljuč. To je le nekaj obolenj, ki ogrožajo zdravje in nemalokrat tudi življenja moških, zato velja poznati njihove znake in si, ko ti opeša zdravje, znati prisluhniti – ter pravočasno oditi k zdravniku. Tu pa se v praksi pogosto zatakne, a ne na račun slabšajoče se funkcionalnosti zdravstvenega sistema in dolgih čakalnih vrst, ampak predvsem zaradi začetnega koraka, ki mora obolelega usmeriti k osebnemu zdravniku. Da je to oviro mogoče preseči, so ženske potrdile s številnimi primeri, med drugim z izjemnim izboljšanjem rezultatov pri zgodnjem odkrivanju in premagovanju, na primer, raka materničnega vratu in raka na prsih. Da se. Mogoče je. In vredno je. Kajti, kot poudarjajo tudi v slovenskem onkološkem društvu za moške Onkoman: hiter odziv na okrnjeno zdravstveno stanje – pa naj ga posameznik, ko izve za diagnozo, poimenuje tako ali drugače – poveča možnost za ozdravitev.
Zakaj poziv moškim, naj ne zanikajo težav, ki jih zaznajo, ampak naj raje pravočasno ukrepajo? Poglejmo primera dveh rakov, ki sta izključno »moška« – rak prostate in rak mod. Medtem ko je rak prostate bolezen, ki je redko agresivna in ki moške praviloma obremeni v pozni starosti, pa je rak mod bolezen, ki se najpogosteje pojavlja pri mladih moških, starih od 20 do 40 let. Obe bolezni sta, če ju odkrijejo pravočasno, dobro obvladljivi – a pri tem morajo začeti sodelovati tudi moški sami, ki danes (svojo) bolezen še vedno nemalokrat raje zanikajo, kot pa da bi se odločili za pravočasno ukrepanje.
Rak prostate
Rak na prostati je pogosto onkološko obolenje, zato so danes rutinski pregledi usmerjeni v pravočasno odkritje te bolezni – v fazi, ko je ta še ozdravljiva. Ker v Sloveniji trenutno še vedno poteka priložnostno, neorganizirano presejanje za raka prostate, ki pa v resnici moškim povzroča več škode kot koristi, je spodbudno, da se tudi pri nas načrtuje uvedba presejalnega programa na tem področju, ključnega pomena pa, seveda, ostaja tudi samopregledovanje.
Rak prostate se izrazito razlikuje od drugih rakov, saj napreduje počasi in je v večini primerov neagresiven, zato marsikdaj zadostuje zgolj spremljanje stanja, brez zdravljenja. In tako bodo v sklopu presejanja iskali moške, ki imajo agresivno, hitro napredujočo obliko tega raka, kajti zdravljenje je nujno le v takšnih primerih.
Poleg preverjanja vrednosti PSA bo v omenjeni presejalni program vključeno slikanje z magnetno resonanco (MR), posledično pa se bo, kot poudarjajo na Onkološkem inštitutu Ljubljana, za tretjino zmanjšala potreba po biopsiji prostate. Tako naj bi izboljšali razmerje med morebitno škodo in koristmi, ki zdaj ni optimalno, z novim pristopom pa se bo zmanjšala prekomerna diagnostika, ne bo več zdravljenja neagresivnih tumorjev, po zaslugi pravočasnega odkritja in zdravljenja agresivnih rakov pa se bo zmanjšala umrljivost zaradi raka prostate.
S presejalnim programom za raka prostate naj bi izboljšali razmerje med morebitno škodo in koristmi, ki zdaj ni optimalno, zmanjšala naj bi se prekomerna diagnostika, ne bo več zdravljenja neagresivnih tumorjev, po zaslugi pravočasnega odkritja in zdravljenja agresivnih rakov pa se bo zmanjšala tudi umrljivost.
Rak na modih (rak testisov)
Ta rak se najpogosteje pojavi kot oteklina na modih ali kot zatrdlina v modniku, pri čemer je vendarle dobro vedeti, da pri večini zatrdlin v modniku ne gre za onkološko obolenje, medtem ko je v večini primerov, ko moški odkrije zatrdlino v modih, to nedvoumni znak, da je zbolel za rakom.
Zato velja, tako kot pri raku na prsih, priporočilo glede samopregledovanja; to ne vzame veliko časa, lahko pa reši življenje. Kajti če nekdo sam zazna spremembo, ki še ni moteča, a bi sčasoma lahko povzročila veliko gorja, je s takojšnjo diagnostiko in začetkom zdravljenja mogoče preprečiti napredovanje bolezni, zdravljenje je bistveno manj invazivno, možnosti za ozdravitev pa so neprimerljivo večje.
Rak testisov, ki je sicer razmeroma redek rak, je najpogostejše maligno obolenje moških med 20. in 40. letom starosti – pojavnost te bolezni je pogostejša pri posameznikih, pri katerih se moda v otroštvu (nekje do 3. leta starosti) niso spustila v modnik.
Pri raku na modih se pojavi čvrsta, dokaj hitro rastoča zatrdlina v modniku, ki je lahko tudi boleča. Žile v tem napredujočem tumorju včasih počijo; kadar se to zgodi, se tumor hitro poveča, bolečine so hude, Da bi to preprečili in napredovanje bolezni pravočasno ustavili, je treba k zdravniku takoj, če ali ko se pojavi bulica v enem od testisov.
Za postavitev diagnoze je treba narediti lokalno biopsijo, nakar odvzeti vzorec tkiva pregledajo in ugotovijo, ali gre za raka ali ne. Kot presejalna metoda pri ugotavljanju tega raka pa služi tudi podatek o ravni dveh beljakovin – alfa-fetoproteina in horionskega gonadotropina; če je raven omenjenih beljakovin v krvi zvišana, je to praviloma znak onkološkega obolenja. Spremljanje ravni obeh beljakovin v krvi pa je smiselno tudi po zdravljenju – če se njuna raven zviša, je to lahko znak ponovitve bolezni.
Zakaj samopregledovanje? Če nekdo sam zazna spremembo, ki še ni moteča, a bi sčasoma lahko povzročila veliko gorja, je s takojšnjo diagnostiko in začetkom zdravljenja mogoče preprečiti napredovanje bolezni, zdravljenje je bistveno manj invazivno, možnosti za ozdravitev pa so neprimerljivo večje.
Rak debelega črevesja in danke
Čeprav kolorektalni rak raste počasi in čeprav tumor šele sčasoma lahko postane tako velik, da začne povzročati simptome, je za uspešnost zdravljenja nujno čimprejšnje odkritje bolezni in takojšnji začetek zdravljenja. Na tem področju se že leta kaže učinkovitost presejalnega programa za odkrivanje predrakavih sprememb in raka debelega črevesja in danke Svit, s pomočjo katerega je obolenje mogoče odkriti v res zgodnji fazi.
A pri programu Svit je simptomatično, da se moški na vabilo k sodelovanju odzovejo bistveno redkeje kot ženske – in s tem marsikdaj zavržejo možnost bistveno blažjega in manj invazivnega premagovanja bolezni, ki potem, ko napreduje, obolelemu povzroči hude tegobe in bolečine ter izrazito poslabša kakovost njegovega življenja, zdravljenje pa je napornejše in bolj invazivno.
Kdor zazna simptome, ki se kažejo kot hude bolečine v trebuhu, krči, zaprtost, v blatu pa so vidni sledovi krvi, pravzaprav nima kaj premišljevati – obisk pri zdravnika je nujen. Predvsem pa je priporočljivo, da si, četudi trenutno nima nikakršnih težav, vzame nekaj časa za sodelovanje v programu Svit, ki mu lahko življenje ne le reši, ampak tudi ohrani njegovo kakovost.
Kdor zazna simptome, ki se kažejo kot hude bolečine v trebuhu, krči, zaprtost, v blatu pa so vidni sledovi krvi, pravzaprav nima kaj premišljevati – obisk pri zdravnika je nujen.
Rak želodca
Pri razvoju nekaterih vrst želodčnega raka pomembno vlogo odigra bakterija Helicobacter pylori. Ta bolezen se pogosto pojavi na mestu, kjer je sluznica želodca vneta. Je to vnetje posledica raka na želodcu ali njegov vzrok? Se rak razvije iz razjede na želodcu ali pa ima človek raka na želodcu že prej, preden nastane razjeda? Jasnih, nedvoumnih odgovorov na te dileme še ni.
Pri raku želodca so simptomi sprva nejasni, težko prepoznavni. Sčasoma se kažejo kot nelagodje po obroku, kot nepojasnjeno hujšanje ali šibkost ali kot anemija (zaradi počasne krvavitve). Ko bolezen napreduje, je tumor mogoče otipati; zasevki te bolezni lahko povzročijo zlatenico, povečanje jeter, kopičenje tekočine v trebuhu (ascites), nastanek tumorskih kožnih vozličev ali oslabitev kosti, zaradi česar prihaja do zlomov.
Na splošno pa je, vsaj na začetku, simptome raka želodca mogoče zamenjati s simptomi peptične razjede – če ti simptomi ne izginejo kljub jemanju protiulkusnih zdravil ali če oboleli izrazito hujša, je verjetnost, da gre za raka želodca, velika. V smislu diagnostike sta priporočljivi endoskopija pa tudi ugotavljanje morebitne prisotnosti bakterije Helicobacter pylori, saj ta lahko vpliva na nastanek raka na želodcu – poleg tega pa tudi odvzem vzorca tkiva.
Kar se tiče tega raka, naj bi v prihodnje tudi v Sloveniji uvedli presejalni program, ki bo omogočal zgodnje odkritje te bolezni – po vzoru programov Svit (rak debelega črevesja in danke), Zora (rak materničnega vratu) in Dora (rak dojk).
Zasevki te bolezni lahko povzročijo zlatenico, povečanje jeter, kopičenje tekočine v trebuhu (ascites), nastanek tumorskih kožnih vozličev ali oslabitev kosti, zaradi česar prihaja do zlomov.
Rak žolčnika in žolčevodov
Najpogostejši vzrok za nastanek zapore žolčnih vodov so žolčni kamni, na drugem mestu pa je rak, ki se v večini primerov začne razraščati v glavi trebušne slinavke, skozi katero teče skupni žolčevod. Lahko pa ta rak, resda redkeje, izvira tudi iz žolčnega sistema – pojavi se v žolčniku ali v jetrih. Sicer pa zaporo žolčevodov včasih lahko povzroči tudi napredovali rak, ki se je v ta del telesa razširil od drugod.
Znaki tako nastale zapore žolčevodov so zlatenica, izguba apetita, nelagodje v trebuhu; simptomi, ki jih izjemoma spremljata povišana telesna temperatura ali mrzlica, postopoma postajajo vse izrazitejši. Pri nekaterih bolnikih se pojavijo bolečine, srbenje, zaradi nastale bakterijske okužbe se začne kopičiti tudi gnoj.
Diagnozo je mogoče postaviti z ultrazvokom ali z, na primer, računalniško tomografijo; za potrditev diagnoze je treba odvzeti vzorec tkiva za biopsijo. Z operacijo pa je mogoče ugotoviti, za katero vrsto tumorja gre.
Najpogostejši vzrok za nastanek zapore žolčnih vodov so žolčni kamni, na drugem mestu pa je rak, ki se v večini primerov začne razraščati v glavi trebušne slinavke, skozi katero teče skupni žolčevod.
Rak požiralnika
Rak se lahko razvije kjerkoli v požiralniku. Tveganje za nastanek te bolezni povečujejo nekatera stanja, med katerimi sta tudi rak glave in vratu, od koder se metastaze razširijo v požiralnik.
Med poglavitnimi preprečljivimi dejavniki tveganja za nastanek te hude bolezni sta, tako kot nasploh pri rakih glave in vratu, kajenje in zloraba alkohola.
Med prvimi simptomi so praviloma težave pri požiranju trde hrane, kasneje se to stopnjuje in pojavlja tudi pri mehkejši hrani, sčasoma tudi pri pitju tekočine. Oboleli močno shujša. Večina pacientov z diagnozo rak požiralnika umre v roku leta dni od pojave prvih simptomov.
Med poglavitnimi preprečljivimi dejavniki tveganja za nastanek te hude bolezni sta, tako kot nasploh pri rakih glave in vratu, kajenje in zloraba alkohola.
Rak trebušne slinavke
Pri adenokarcinomu pankreasa oziroma trebušne slinavke je prognoza zelo slaba, kajti pet let po postavitvi diagnoze preživi manj kot dva odstotka obolelih. Edino upanje za ozdravitev je operacija, ki pa jo lahko izvedejo le pri bolnikih, pri katerih se to rakavo obolenje še ni razširilo.
Prva simptoma sta bolečina in hujšanje. Podatki kažejo, da ima velika večina obolelih ob postavitvi diagnoze izrazite bolečine v zgornjem delu trebuha; bolečine se širijo v hrbet.
Rak trebušne slinavke se v približno 80-odstotnem deležu pojavi v glavi trebušne slinavke, zato je zlatenica – to povzroči zapora skupnega žolčevoda – prav tako med zgodnjimi znaki te bolezni.
Pri adenokarcinomu pankreasa oziroma trebušne slinavke je prognoza zelo slaba, kajti pet let po postavitvi diagnoze je živih manj kot dva odstotka obolelih. Edino upanje za ozdravitev je operacija, ki pa jo lahko izvedejo le pri bolnikih, pri katerih se to rakavo obolenje še ni razširilo.
Rak pljuč
Glavni krivec za nastanek raka pljuč je še vedno kajenje, ki vznik in razrast te bolezni povzroči pri približno 85 odstotkih obolelih; ogroženost za nastanek te bolezni se poveča tudi pri posameznikih, ki sami sicer ne kadijo, vendar so izpostavljeni tobačnemu dimu.
Med ostalimi vzroki za nastanek pljučnega raka pa so, kot opozarjajo na OI Ljubljana, dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku, izpostavljenost azbestu ali radonu ter dolgotrajna izpostavljenost težkim kovinam in njihovim spojinam – bodisi zaradi dela v okolju, onesnaženem s kovinsko industrijo, kemično industrijo ali gradbeništvom, bodisi zaradi bivanja na takem območju.
Rak pljuč je zaradi simptomov, ki so podobni kot pri mnogih drugih bolezenskih stanjih, še vedno vse prepogosto prepozno prepoznan, nemalokrat šele v napredovali fazi, ko se bolezen odrazi bodisi z bolečinami v kosteh bodisi s patološkimi zlomi, lahko tudi z zlatenico.
Ker se bolezen praviloma začne na obrobju pljuč, kjer ni čutnic, bolniki pogosto ne kašljajo in tudi bolečine, ki naj bi jo povzročala bolezen, ne občutijo. Tako še danes velja, da pljučnega raka v zgodnji fazi, ko je prognoza še dobra, najpogosteje odkrijejo po naključju. Znaki, ki obolelemu sporočajo, da bi bil razlog zanje lahko tudi rak pljuč, pa so: drugačen način kašlja in hripavost, težko dihanje, nepojasnjena bolečina v prsih, nenadna izguba telesne teže, slabo počutje, splošna utrujenost, pljučnica, ki kljub zdravljenju z antibiotiki ne izzveni, sledovi krvi v izpljunku.
Tudi pri tem raku se obeta uvedba presejalnega programa.
Glavni krivec za nastanek raka pljuč je še vedno kajenje, ki vznik in razrast te bolezni povzroči pri približno 85 odstotkih obolelih; ogroženost za nastanek te bolezni se poveča tudi pri posameznikih, ki sami sicer ne kadijo, vendar so izpostavljeni tobačnemu dimu.
Samomorilnost
V kontekstu skrbi za ohranjanje zdravja pa je ključnega pomena še en podatek: na Slovenskem je danes še vedno v povprečju za vsako 50. smrt kriv samomor, pri čemer se za ta skrajni korak, ki odraža široko paleto stisk in osebno nemoč pri premagovanju krize, ranljivosti in obupa, štirikrat pogosteje odločijo moški.
Zato je mesec »movember«, ki opozarja tudi na vrzeli v skrbi za duševno zdravje moških, resnično pomemben. Sporoča namreč, da je vedno mogoče najti zaupanja vrednega sogovornika, ki zna obuditi up, ki ve, kako pomagati – in ki to tudi v resnici naredi in človeka spodbudi, da poišče strokovno pomoč, ki mu lahko reši življenje. Pravi moški to sporočilo razume in se ne sramuje znakov svoje šibkosti, ki naj bi se kazali z boleznijo; nasprotno, na tak način mu uspe premagati ovire, vključno z boleznijo, in še naprej živeti dobro, kakovostno, polno življenje.
Na Slovenskem je danes še vedno v povprečju za vsako 50. smrt kriv samomor, pri čemer se za ta skrajni korak, ki odraža široko paleto stisk in osebno nemoč pri premagovanju krize, ranljivosti in obupa, štirikrat pogosteje odločijo moški. Zato je mesec »movember«, ki opozarja tudi na vrzeli v skrbi za duševno zdravje moških, resnično pomemben. Sporoča namreč, da je vedno mogoče najti zaupanja vrednega sogovornika, ki zna obuditi up, ki ve, kako pomagati – in ki to tudi v resnici naredi in človeka spodbudi, da poišče strokovno pomoč, ki mu lahko reši življenje.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
