Transplantacijska dejavnost se ne more odvijati po uzusih, značilnih za »običajne« programe zdravljenja; odvisna je namreč od razpoložljivosti organov, s katerimi je mogoče pomagati obolelim, v prenekaterem primeru pa dobesedno rešiti njihovo življenje, bodisi z »novim« srcem ali z »novimi« pljuči. Z organom, darovanim post mortem, z dejanjem, s katerim človek potem, ko mu ugasne življenje, pomaga ohraniti pri življenju enega ali več drugih ljudi. 

Tako neprecenljivo darovanje in dejanje danes ni več tabu tema, kot je bilo donedavnega, pa vendar je v slovenski družbi še vedno mogoče občutiti zadržke do vnaprejšnjega odločanja za darovanje organov po smrti. Po nepotrebnem, kajti Slovenija je ena izmed držav, ki ima (vsaj na tem področju) skrbno urejene strokovno-pravne poti, ki preprosto ne dopuščajo etičnih stranpoti. 

Delovanje republiškega zavoda Slovenija-transplant je skrbno načrtovano, nemoteno delovanje mu omogoča razprostranjenost po vsej Sloveniji, kar zagotavljajo donorske bolnišnice, medtem ko se dejavnost zavoda – torej odvzem organov, tkiv in celic – odvija v sklopu UKC Ljubljana, kjer je tudi sedež zavoda. 

V sklopu programa transplantacijske dejavnosti delujejo najboljši strokovnjaki na tem področju, kar navsezadnje potrjujejo tudi primerjalno izjemno dobri rezultati, ki pa, vsaj na nekaterih področjih, potrebujejo kadrovske in finančne injekcije za zagotavljanje še boljšega, kakovostnejšega in varnejšega zdravljenja tistih pacientov, ki jim zamenjava organa, ki ne zmore več delovati, lahko dobesedno podari življenje.

In kakšni so aktualni podatki glede števila čakajočih na transplantacijo? V začetku junija je na zdravljenje s presaditvijo organa ali organov čakalo 221 pacientov – 124 jih je potrebovalo presaditev ledvice, deset presaditev trebušne slinavke (med temi osem v kombinaciji z ledvico, eden pa v kombinaciji z jetri). Na presaditev jeter je sicer čakalo 39 pacientov, medtem ko jih je 58 potrebovalo presaditev srca.

Seznam čakajočih na presaditev organov

Podatki: 4. junij 2018
Vir: Zavod za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant

Na zavodu Slovenija-transplant, ki ga vodi prim. Danica Avsec, poudarjajo, da ima v Sloveniji sleherni bolnik enako možnost za zdravljenje s transplantacijo organa, pri čemer pa je, seveda, pomembno, ali je darovani organ (tega dobijo od posameznika po ugotovitvi smrti na podlagi nepovratne prekinitve delovanja krvnega obtoka in dihanja, v dokaj ozkem časovnem okviru, ki omogoča pridobitev organov, in seveda ob predpogoju, da je umrli v tovrstno darovanje privolil pred smrtjo ali da to post mortem dovolijo njegovi svojci) kompatibilen z organizmom prejemnika.

Letos so (do začetka junija) v sklopu Slovenija-transplanta izvedli 37 transplantacij – presadili so 16 ledvic, 12 jeter in devet src.

Statistika letošnjih zdravljenj s presaditvijo organa 

Presaditve, opravljene v UKC Ljubljana do 14. junija 2018
Vir: Zavod za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant

Na nacionalni čakalni seznam uvrstijo vse bolnike, ki čakajo na del človeškega telesa za presaditev z namenom zdravljenja. V Sloveniji vsako leto na čakalni seznam za transplantacije uvrstijo približno sto bolnikov, ki na presaditev srca, jeter ali ledvice v povprečju čakajo manj kot leto dni.

Nacionalni čakalni seznam (aktivni čakajoči)

Podatki: 31. december 2017
Vir: Zavod za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant

Po številu umrlih darovalcev, ki omogočajo življenje po življenju, se Slovenija v primerjavi z drugimi članicami Eurotransplanta uvršča (v letu 2017) na četrto mesto. To pravzaprav ni slabo, glede na to, da je lani število vpisov v register za darovanje opazno naraslo – na 1518 v primerjavi s 595 leto poprej. Leta 2004 je bilo pri nas v register vpisanih 91 darovalcev, pred desetimi leti pa, na primer, 460.

Število vpisanih v register za darovanje organov post mortem

Vir: Zavod za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant

Od lani poleg možnosti za opredelitev za posmrtno reševanje drugih življenj z darovanjem organov obstaja tudi možnost opredelitve proti darovanju. Izjavo o darovanju je sicer mogoče podpisati na posebej pooblaščenih mestih – zdravstvenih zavodih, nekaterih lekarnah ali območnih enotah Rdečega Križa Slovenije –, s seboj je treba imeti osebni dokument in kartico zdravstvenega zavarovanja. Ta opredelitev je potem zabeležena v zaščiteni bazi podatkov, darovanje organov pa je anonimno. Darovalec ima moralno pravico, da svojo odločitev o posmrtnem darovanju kadarkoli prekliče.

V kratkem pa naj bi zaživela tudi možnost elektronske opredelitve s certificiranim digitalnim potrdilom. V Slovenija-transplantu pričakujejo, da bo po uvedbi te možnosti naraslo tudi število darovalcev, vpisanih v register, kajti število pridobljenih organov za transplantacije je odvisno od števila darovalcev, s tem pa so pogojene tudi možnosti za tovrstno reševanje življenj.

V sklopu transplantacijskega centra, ki ga od leta 2014 vodi srčno-žilni kirurg dr. Ivan Kneževič, so lani izvedli 93 presaditev; s to številko se je povprečje prejšnjih let nekoliko znižalo. 

Največ je presajenih ledvic (to je edini organ, ki ga lahko, ker je paren, v izjemnih primerih odvzamejo tudi živemu darovalcu, praviloma bližnjemu sorodniku). Slovenija je po številu vseh presajenih organov na milijon prebivalcev nekoliko nad povprečjem držav Eurotransplanta, medtem ko je po številu presajenih src na milijon prebivalcev v zadnjih nekaj letih v svetovnem vrhu.

Lani so v UKC Ljubljana v sklopu transplantacijske dejavnosti pridobili 146 organov – 68 ledvic, 19 src, 40 jeter, 15 pljuč oziroma obeh pljučnih kril (kadar slovenski bolniki potrebujejo presaditev pljuč, jih na poseg pripravijo doma, transplantacijo pa izvedejo na Dunaju, vendar pospešeno tečejo priprave, da bi to dejavnost znova začeli izvajati tudi v Sloveniji) in štiri trebušne slinavke.

Število pridobljenih organov slovenskih umrlih darovalcev v letu 2017

Vir: Zavod za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant

Zavod Slovenija-transplant je bil ustanovljen leta 2000, istega leta se je tudi pridružil Eurotransplantu, neprofitni mednarodni transplantacijski mreži, ki (po strogo določenih in skrbno nadzorovanih pravilih in etičnih merilih) koordinira in organizira izmenjavo organov med članicami oziroma njihovimi transplantacijskimi centri – Belgijo, Nizozemsko, Luksemburgom, Nemčijo, Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Slovenijo. 

Recept za sodelovanje v mreži je po eni strani nadvse kompleksen, po drugi pa povsem preprost: zaradi večje možnosti za zagotovitev ustreznega organa (pokrito je območje s 135 milijoni prebivalcev) je možnost za tovrstno zdravljenje in posledično preživetje bolnikov z nenadno oziroma akutno odpovedjo delovanja organa, ki zahteva takojšnje, urgentno zdravljenje s presaditvijo, bistveno večja.

To danes lahko potrdijo številni, ki so po zaslugi zdravljenja z darovanim organom zaživeli na novo in pravzaprav dobili možnost, pa naj se to zdi še tako neresnično, za še eno življenje.

Število presajenih organov mrtvih darovalcev v letu 2017

• primerjava med Slovenijo in Eurotransplantom

ET: Eurotransplant
PMP: na milijon prebivalcev
Ledvica MD: ledvica umrlega darovalca
Vir: Zavod za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant