Ateroskleroza, poapnenje žil, ki prizadene arterije, narašča premosorazmerno s staranjem; če se pojavi na rokah in nogah, govorimo o periferni arterijski bolezni. Poveden je podatek, da ima periferno arterijsko bolezen vsak šesti Slovenec po 55. letu, vendar se 70 odstotkov obolelih te svoje tegobe, ki sprva ne povzroča opaznih težav, praviloma ne zaveda.

To se mora spremeniti, opozarjajo predstavniki združenja za žilne bolezni in društva za zdravje srca, predstavniki medicinske stroke in pacienti, ki so posledice tega obolenja izkusili na lastni koži. Zakaj?

Od občasnega šepanja do gangrene 

Pri približno petih odstotkih ljudi, ki imajo periferno arterijsko bolezen, se v napredovali fazi bolezni zaradi zmanjšanega pretoka krvi v arterijah pojavi tako imenovana intermitentna klavdikacija (občasno šepanje). To je mogoče prepoznati po stiskajoči bolečini v stegnu ali v mečih, ki se pojavi med hojo, po počitku pa izgine; za intermitentno klavdikacijo je značilno, da so pulzi v teh fazi bolezni bodisi slabo tipljivi ali pa jih sploh ni mogoče zatipati.

Če ateroskleroza nezadržno napreduje, se pretok krvi v arterijah dodatno zmanjša, kar povzroči kritično ishemijo noge, bolečina se začne pojavljati tudi med mirovanjem. Če nekdo v tej fazi bolezni ne poišče takojšnje strokovne pomoči, ki z urgentnim ukrepanjem vzpostavi pretok skozi arterije nog, lahko tkivo na nogi propade in odmre.

Zaradi nastanka razjede oziroma gangrene je nemalokrat neizogibna amputacija, pri kateri pa statistika niti približno ni dobra. Polovica bolnikov po nadkolenski amputaciji namreč umre prej kot v letu dni.

Najpogostejši krivec za hude zaplete: kajenje

Kot poudarja prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, je med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek in napredovanje periferne arterijske bolezni kajenje. Tobačni dim pri kadilcu pospeši razvoj bolezni, slabo vpliva na uspešnost zdravljenja in povečuje možnosti za amputacijo.

»Šele v 20. letih prejšnjega stoletja se je okrepilo zavedanje o resnosti arterijskih bolezni, ki bodo, če jih ne zdravimo, ampak jih prepustimo 'naravnemu poteku', povzročile, da po petih letih tretjine obolelih ne bo več med nami – umrli ne bodo zaradi gangrene na nogi, ampak zaradi srčnega infarkta ali možganske kapi. Zaradi ateroskleroze, ki bo 'udarila' na nekem drugem žilnem povirju,« poudarja profesor Blinc.

Od preventive do invazivnih posegov

Ob tem pove, da se je slovenska medicinska stroka na mednarodnem zemljevidu umestila med prve, »ko smo dokazali, da je bolniku s periferno arterijsko boleznijo mogoče izboljšati prognozo – z znižanjem škodljivih lipidov, uravnavo krvnega tlaka in krvnega sladkorja, z zdravo prehrano oziroma nasploh z zdravim načinom življenja, z nekajenjem oziroma opustitvijo kajenja in z veliko telesne aktivnosti. Pri napredovalih oblikah obolenja pa preventiva ne zadošča – takrat je treba žilo 'odpreti'.«

Kliničnemu oddelku za žilne bolezni je, tako Aleš Blinc, v zadnjih sedmih letih uspelo bistveno skrajšati čakalne dobe, »tako da nihče, ki ga tarejo omenjene težave pri hoji, na poseg ne čaka več kot tri mesece, medtem ko pri zelo hudih težavah ukrepamo tako rekoč takoj«.

Zdravniki naj pogosteje izmerijo gleženjski indeks

V Sloveniji je po oceni prim. Matije Cevca, ki kot zdravnik dela na omenjenem kliničnem oddelku, je pa tudi predsednik društva za zdravje srca, ozaveščenost o perifernih žilnih boleznih dobra, vendar nikakor ne tolikšna, da bi lahko zaspali na lovorikah. »To zahrbtno bolezen, ki jo ima veliko več ljudi, kot bi lahko ocenili po postavljenih diagnozah, je treba res dobro poznati ter pravilno in pravočasno ukrepati. Le tako je mogoče preprečiti hude zaplete, ki so za obolelega pogosto usodni.«

Spodbudno je, da danes praktično pri vsakem zdravniku splošne oziroma družinske medicine pacientom lahko izmerijo gleženjski indeks. »To je prvi objektivni tekst, na podlagi katerega je možno sklepanje o prisotnosti te bolezni oziroma ocena, ali je periferna arterijska bolezen že v napredovali fazi ali ne,« pojasnjuje Matija Cevc.

»Bolezen ogledovalca izložb«

Periferna arterijska bolezen je ena od različic aterosklerotične žilne bolezni.

»Že od nekdaj je znano, da je zdravstveno stanje človeka, ki ga boli v prsih ali ima angino pektoris, zelo resno. Pri periferni arterijski bolezni pa ni bilo vedno tako, kajti pred dobrega pol stoletja je to obolenje veljalo kot nekaj marginalnega, poimenovali so ga precej omalovaževalno, slabšalno, kot »bolezen ogledovalca izložb« (schaufenster krankheit). Človek z zoženo žilo v nogi se je pri sprehodu po mestu namreč moral vsake toliko ustaviti, zaradi bolečin, in se pri tem delati, kot da ga zanima moda, si podrobno ogledovati izložbo, in šele potem, ko je bolečina popustila, nadaljevati s hojo,« pojasni profesor Blinc anekdotično razumevanje te bolezni v preteklosti.

Robert Peressutti, dolgoletni novinar in napovedovalec radia Slovenija, se je, kot pravi, tudi sam znašel v vlogi ogledovalca izložb. Stresen poklic in kajenje sta zakrivila, da so se pred približno šestimi leti pojavile hude bolečine v nogi.

»V poštev bi prišel obvod, vendar sva se z zdravnikom dogovorila za drugačno rešitev: da bom bistveno bolj pazil na svoje zdravje.« Toda težave niso izginile. »Grozno je bilo iz hiše stopiti na ulico, saj je bila že po nekaj korakih bolečina tako močna, da sem se moral ustaviti, seveda pred izložbo, da moje  težave ne bi bile preveč opazne. V takem stanju nisem mogel dolgo zdržati, potrebna je bila operacija.«

Pol leta po posegu se je počutil dobro, je pa še vedno kadil, imel je povišan holesterol, ki ga je moral uravnavati z zdravili. »Veliko sem hodil, vendar to očitno ni bilo dovolj. Sledil je invaziven poseg, po katerem sem se počutil tako, kot da bi na novo zadihal. Seveda pa sem se povsem odpovedal tudi kajenju, cigarete nisem prižgal že več kot leto dni,« še pove o svoji izkušnji s periferno arterijsko boleznijo.

Od leve proti desni: Andreja Cokan Vujkovac, Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, predstavnica združenja za žilne bolezni, koordinatorica aktivnosti ob dnevu žil, prof. dr. Aleš Blinc, predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, prim. Matija Cevc, predsednik društva za zdravje srca, Franc Zalar, podpredsednik društva in Robert Peressutti, dolgoletni napovedovalec in novinar radia Slovenija, kot pacient. Foto: Diana Zajec

Brezplačne meritve ob dnevu žil

Andreja Cokan Vujkovac, specialistka interne medicine iz slovenjgraške splošne medicine, je koordinatorica aktivnosti ob dnevu žil, 16. marcu.

Teh aktivnosti ne bo malo, kajti v petek bodo na 21 informativnih točkah po Sloveniji (njihov seznam in ure, ko bodo izvajali meritve, objavljamo na koncu članka) obiskovalce pričakali prostovoljci, strokovnjaki s področja zdravstva.

Na voljo ne bodo le informacije glede prepoznavanja in obvladovanja periferne arterijske bolezni, ampak bo mogoče oceniti tudi stanje srčno-žilnega sistema, opraviti meritve, preveriti nekatere parametre (holesterol, krvni sladkor, krvni tlak, obseg pasu, indeks telesne mase, kajenje, telesna zmogljivost) in se naučiti otipati pulz. Zbrane podatke bo analiziral zdravnik, ki bo prav tako prisoten na vsaki od teh informativnih točk, in svetoval posamezniku, kako naprej.

Če nekomu pulza ne bo mogoče zatipati, mu bodo izmerili pritisk na nogah, z meritvijo gleženjskega indeksa. »To je zelo dobra metoda, nujna je njena pogostejša uporaba na primarni ravni, saj omogoča odkrivanje najbolj ogroženih srčnih bolnikov,« poudarja zdravnica.

Poleg kajenja so med pomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek periferne arterijske bolezni še sladkorna bolezen, napredovalo ledvično popuščanje, zvišan krvni tlak, povečane vsebnosti maščob in holesterola v krvi, debelost, telesna nedejavnost in starost.

»Nič več žilnih amputacij – kadilci, preglejte svoje noge!«

Slogan letošnjega mednarodnega dneva žil je: »Nič več žilnih amputacij – kadilci, preglejte svoje noge!«.

Andreja Cokan Vujkovac pravi takole: »Kaditi je tako, kot da bi plačevali za skrajševanje svojega življenja. Seveda pa kadilci ne potrebujejo obtoževanja, ne doma ne v zdravniški ordinaciji, potrebujejo spodbudo za prenehanje tega izjemno škodljivega početja. Kajti nekomu, ki ima hudo žilno bolezen, ne bo pomagalo, če ga operiramo in mu vgradimo žilne opornice oziroma stente. Po operaciji ne bo kaj dosti bolje – če se ne bo odpovedal kajenju.«

Večina Slovencev namreč še vedno umre prav zaradi srčno-žilnih obolenj, zaradi ateroskleroze – pri čemer je najbolj žalostno, da je to bolezen mogoče vsaj omiliti, če ne preprečiti, a to pogosto ostane prezrto, neupoštevano.

Zato je v kontekstu omenjenega dogajanja aktualna tudi kratica BOM. Za boljšo prepoznavnost periferne arterijske bolezni (B – bolečine v nogah; O – odsotnost pulzov; M – mrzle, neprekrvavljene noge) in kot obljuba samemu sebi (bom ukrepal, se več gibal, bolje skrbel za svoje zdravje in počutje, predvsem pa bom prenehal kaditi ...). Za čim manj amputacij noge nad kolenom, po kateri operirani preminejo prej kot v letu dni.