Ukrepi

Revolt družinskih zdravnikov se nadaljuje

Revolt zdravnikov ostaja aktualen. In akuten. Trenutno to velja predvsem za družinsko medicino, vendar se val, ki v zadnjem času vse bolj odločno in za zdaj le delno uspešno buta ob sistemske čeri, ne umirja, ampak se počasi in vztrajno širi – kljub razdvojenim mnenjem v javnosti, kjer so še vedno pogosti medklici v smislu, kaj bi zdravniki sploh radi. Družinski zdravniki so se tokrat postavili na okope, ker imajo dovolj sistemskih absurdov, ki jim jemljejo čas, namenjen pacientom. »Pacienti«, ki se oglašajo po socialnih omrežjih, pa jim, v veliki večini, te ukrepe oporekajo, češ da so le krinka za načrtovano privatizacijo. Take trditve so plehke in prazne, zlasti, če vemo, da pred načrtovano »privatizacijo« svari celo nekdanji minister za zdravje, prav isti, ki je pred leti presodil, da je treba izrazito zmanjšati vpis na medicinsko fakulteto. Kaj je torej v tej zgodbi res in kaj ne?

Ukrepi

Kaj je resnična privatizacija zdravstva?

Med medicinskimi sestrami in zdravniki sicer še vedno vre, zaradi sistemskih krivic, ki otežujejo njihovo delo, vendar se zdi, da se zadeve vendarle malce umirjajo. Tako je danes 11 družinskih zdravnikov iz celjskega zdravstvenega doma zamrznilo za 1. maja napovedane odpovedi delovnega razmerja, s čimer bi sicer sledili 23 kolegom iz Zdravstvenega doma Kranj, ki se jim odpovedni rok izteče konec maja. Zakaj odločitev, da namero o odpovedi zamrznejo do 1. junija? Zato, ker so na resornem ministrstvu ugodili njihovi zahtevi po zmanjšanju preobremenitev – z zmanjšanjem najvišje še dopustne kvote pacientov na 1895 glavarinskih količnikov.

Ukrepi

Razmere v zdravstvu so resne, vendar politika – kot vedno – igra svojo igro

Po dolgotrajnem čakanju sem danes prišla na vrsto za specialistični kontrolni pregled v eni izmed regionalnih bolnišnic, pri zdravniku, ki mu preobremenjenost v zdaj veljavnem sistemu še ni načela duha – česar o nekaterih, ki so hiteli po dolgem hodniku, na gosto posejanem s čakajočimi pacienti, ne bi bilo mogoče z gotovostjo trditi. Ko sva se z zdravnikom v skopo odmerjenem času pogovorila o ključnih stvareh, je mimogrede, prejkone v šali, vprašal: »Ste slišali, da so se čakalne vrste skrajšale?«. Seveda, odvrnem, z nečim je treba umiriti razgrete duhove, čeprav pacienti pripovedujejo drugačno zgodbo; odgovorni se pač morajo pohvaliti, da upravičijo svoj obstoj. In vprašam: »Kaj pa zdravniki, ali to skrajšanje v resnici občutite, je zares prišlo do tega premika?« Odgovor je bil jasen. Pozna ga vsakdo, ki obsedi v eni od čakalnic za specialistične ambulantne preglede v kateri izmed bolnišnic – in prisluhne izpovedim čakajočih, ki ne (po)vedo prav ničesar o skrajšanju čakalnih dob.

Starejši

Na ministrstvu za zdravje zagotavljajo, da dodatno zaračunavanje oskrbe v domovih za starejše ni upravičeno – pri oskrbi varovancev z rezistentnimi okužbami

»Domovi za starejše kot izvajalci zdravstvene dejavnosti v okviru zdravstvene nege in rehabilitacije niso upravičeni uporabnikom zaračunavati stroškov, povezanih z izvajanjem zdravstvenih storitev pri osebah, ki imajo prisotno rezistentno okužbo, povezano z zdravstveno oskrbo,« so na ministrstvu za zdravje zapisali v odgovoru na naša vprašanja, povezana z javno pobudo združenja za dostojno starost Srebrna nit, češ da je v socialno-varstvenih zavodih nemudoma treba prenehati z zaračunavanjem »dodatnih« storitev in z diskriminacijo starejših v zdravstvu. Še vedno pa nismo prejeli odgovora ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Reforma

Ali bo danes napovedano povezovanje med strokami v merjenju moči z birokracijo in odločevalci vendarle pospešilo izboljšave v zdravstvu?

V imenu vseh poklicnih skupin, ki delajo v zdravstvu, njihove organizacije, sindikalne in stanovske, že dolgo opozarjajo na ključni problem v sistemu: pomanjkanje dialoga, ki bi lahko konstruktivno pripomogel k pripravam učinkovitih in v praksi uporabnih ukrepov za izboljšanje delovanja zdravstvenih storitev, za učinkovitejše funkcioniranje zdravstvenih institucij, ki jih veljavna zakonodaja omejuje in onemogoča delovanje, s katerim bi spodbujali kakovost in ažurno popravljali ter odpravljali slabosti. Danes je vodstvo zdravniške zbornice naredilo korak v novo smer, s pogovorom s predstavniki vseh ključnih asociacij, ki delujejo v zdravstveni sferi.

Ukrepi

V ponedeljek prvo »pogajalsko« srečanje o na novo spisanih kompetencah v zdravstveni negi?

Dokument o kompetencah v zdravstveni negi, ki bi mu na ministrstvu za zdravje morali prižgati zeleno luč v začeku meseca, nakar so zaprosili za enotedenski zamik (do tega petka), je zdaj pripravljen – na novo, v obliki osnutka. Tega so danes z resornega ministrstva poslali sindikatom in strokovnim združenjem, ki zastopajo interese zaposlenih v zdravstveni negi. Kako resni so torej obeti za ustrezno ureditev statusa medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev?

Ukrepi

Klemen Šuligoj o realnosti v zdravstveni negi: »Ko danes kolegici s srednje ali z visoke šole začneta z delom v praksi, obe znata popolnoma enako – nič«

Medicinske sestre so, kot pravijo, v resnično nevzdržnem položaju. Da bi se ta izboljšal, bi minister za zdravje Samo Fakin moral že danes prižgati zeleno luč dokumentu o kompetencah, ki ga je pripravila skupina predstavnikov te stroke, vendar je resorno ministrstvo zbornico zdravstvene in babiške nege ter tri sindikate, ki »pokrivajo« interese zaposlenih v tej profesiji, prosilo za izredni enotedenski odlog pri sprejetju odločitve; v tem času naj bi, vsaj predvidoma, dokument podrobno proučil še novoimenovani strateški svet za zdravstveno nego. Sindikalna stran protestira in Fakina opozarja, da krši veljavno zakonodajo – po drugi strani pa je ozadje te problematike tako kompleksno, da njegova celovita rešitev ne bo mogoča, dokler celotna zdravstvena nega ne bo strnila vrst.

Ukrepi

Hladen tuš za medicinske sestre, odzivi različni

Hladen tuš, ki ga je zbornici zdravstvene in babiške nege v četrtek prineslo sporočilo s Štefanove 5, češ da minister za zdravje ne bo potrdil dokumenta o kompetencah v zdravstveni negi, je naletel na različne odzive. Medicinske sestre, srednje in diplomirane, zastopajo različna strokovna združenja, katerih interesi še vedno niso na skupnem imenovalcu. Razhajanja so danes milejša kot pred desetletjem, ko se je srednjemu kadru zgodila velika krivica, vendar je minister Samo Fakin očitno presodil, da mora dokument, ki naj bi popravil krivico in postavil osnovo za standarde in normative v tej stroki, proučiti še ena strokovna skupina.

Ukrepi

Pacient, kdo bo tebe negoval, ko medicinskih sester ne bo več?

Ni človeka, ki ne bi vedel, kakšen poklic opravlja medicinska sestra, ki mu ne bi bilo jasno, kakšno predanost zahteva njeno delo v skrbi za paciente, zlasti na bolnišničnih oddelkih, kjer zdravijo bolnike s najtežjimi obolenji, nemočnimi, oslabljenimi, tako rekoč povsem odvisnimi od tuje pomoči. Vsi vemo, kako predano mora biti delo v zdravstveni negi – in kako hudo in nevzdržno je, kadar se poslanstvo tega pomembnega poklica, morda v podobi zgolj ene na tisoč oseb, ki ji (z)manjka empatije in predanosti, etike ali strokovnosti, izjalovi. Tudi to se zgodi. In se dogaja. Vendar tokrat ni govora o tem – trenutno so oči vseh, ki delajo v zdravstveni negi, najsi bodo to bolničarji, zdravstveni tehniki, medicinske sestre ali diplomirane medicinske sestre, uprte v izvršilno oblast, ki je obljubila, da bo s sprejetjem ključnega dokumenta za to profesijo končno pomagala odpraviti krivice, povzročene pred desetletjem – predvsem srednje izobraženemu kadru.

Ukrepi

Klemen Markeš o narobe svetu v zdravstveni negi: »Srednja medicinska sestra dopoldne ne sme dati injekcije, infuzije, previti rane – popoldne pa to zna, zmore in mora narediti«

Klemen Markeš dela kot zdravstveni tehnik v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, je pa tudi predsednik Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije. To poklicno, nepridobitno združenje strokovnega osebja s področja zdravstvene in babiške nege si prizadeva predvsem za ustrezno umestitev srednjih medicinskih sester v sistem, ki jim je pred leti odvzel precejšen del pooblastil za delo z bolniki in jih prenesel na diplomirane medicinske sestre. Ključni paradoks je, da srednje izobraženi kader vse to delo še vedno opravlja, vendar zanj ne dobi plačila. Bo s sprejetjem strokovnih kompetenc na področju zdravstvene nege kaj bolje?