»Oba izdelka vsebujeta veliko maščobe, krompirjev čips 33 gramov, zelenjavni čips pa celo malenkost več – 37 gramov v 100 gramih izdelka, zato na prehranskem semaforju za vsebnost maščobe obema zasveti rdeča luč, ki opozarja, naj živilo uživamo le občasno,« pravi Nika Kremić iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS).
Hiter pogled na seznam sestavin bi sicer marsikoga zlahka prepričal, da je zelenjavni čips boljša izbira, saj vsebuje več zelenjave, vendar je popolno sliko o izdelku mogoče dobiti šele s pregledom hranilne tabele, ki je na zadnji strani embalaže. Tam so navedeni pravi podatki tako o sestavi konkretnega prehranskega izdelka kot o njegovi hranilni vrednosti.
Če pogledamo na drugo stran vrečke s čipsom, iz hranilne tabele izvemo, da je energijska vrednost na 100 gramov krompirjevega in zelenjavnega čipsa povsem primerljiva – znaša približno 500 kilokalorij (kcal) oziroma 2100 kilodžulov (kJ).
oziroma 2100 kJ znaša energijska vrednost 100 gramov čipsa, ne glede na to, ali je čips krompirjev ali zelenjavni
Problematičen je predvsem postopek priprave
Pri zelenjavnem čipsu sicer drži podatek, da ta vsebuje zelenjavo, praviloma več vrst, od rdeče pese, korenčka, pastinaka do sladkega in rdečega krompirja, vendar je, kot ugotavljajo pri zvezi potrošnikov, to pravzaprav edina bistvena razlika med tem in »navadnim« čipsom.
»Zelenjavni čips vsebuje veliko sladkorja, skoraj 20 odstotkov več kot krompirjev čips, za kar mu prav tako zasveti rdeča luč na semaforju. Obratno pa je pri vsebnosti soli, tu je rdeča zasvetila krompirjevemu čipsu. Vsebnost nasičenih maščob v obeh čipsih pa je primerljiva,« ugotavljajo pri ZPS. In dodajajo, da v resnici uživanje zelenjave v obliki industrijsko pripravljenega zelenjavnega čipsa ni in ne more biti priporočljivo – problematičen je postopek priprave, kajti tak zelenjavni čips je pripravljen s cvrenjem.
Pri industrijsko pripravljenem zelenjavnem čipsu je, tako kot tudi pri krompirjevem, problematičen postopek priprave – cvrenje.
Kaj pa zamenjava prehranskega »pasu«?
Če bi za katerikoli izdelek, ki ste ga kupili, radi preverili prehranski profil in se prepričali glede njegove kakovosti, lahko to naredite s pomočjo prehranskega semaforja.
Na embalaži morate preveriti prehranske vrednosti izdelka (maščobe, nasičene maščobne kisline, sladkor, sol, prehranske vlaknine) – in primerjava z vrednostmi na semaforju vam lahko hitro pove, ali bi morda kazalo vsaj za nekaj časa zamenjati prehranski »pas«, na katerem trenutno vozite skozi življenje.
In če se vam bo zahotelo čipsa, ga lahko pripravite sami, bodisi zelenjavnega v sušilniku oziroma dehidratorju bodisi krompirjevega – krompir zrežete na tanke lističe, ki jih zložite na peki papir, jih malce začinite in spečete v pečici).