»Prepričan sem, da Slovenija potrebuje tak center, ki bo v prihodnosti lahko tudi referenca za ostale države,« pravi prof. dr. Igor D. Gregorič, ki se je javnosti v novi vlogi predstavil po ustanovni seji vrhunske klinične institucije v nastajanju.

Toda od konstitutivne seje (23. maja) bo minilo kar nekaj časa, preden bo nacionalni inštitut začel delovati. Časovni mejnik, 1. julij, je namreč, kot se je pokazalo, predviden za administrativno zaživetje inštituta.

Začetek kliničnega dela z zamikom, ne 1. julija

Za začetek kliničnega dela, pri katerem bo treba prvenstveno zadostiti zahtevam glede kakovosti in varnosti zdravljenja, bo potrebnega več časa – kar je logično. Toda kako bo program otroške srčne kirurgije deloval po koncu junija, ko se izteče tudi odpovedni rok trem pediatrom kardiologom, zadnjih v nizu zdravnikov različnih specialnosti, ki so se odpovedali sofisticirani skrbi za otroke z prirojenimi srčnimi napakami – zaradi nevzdržnih in nedopustnih razmer za delo, ki so stalnica že več kot poldrugo desetletje?

Igor D. Gregorič (foto: Diana Zajec)

Kot pojasnjuje prof. dr. Igor D. Gregorič, ki že od začetka aktivno sodeluje pri vzpostavljanju otroškega srčnega centra, se pospešeno dogovarjajo o sodelovanju tako z zdravniki iz Slovenije kot iz tujine, o konkretnih imenih pa se mu zdaj, ko ni podpisana še nobena pogodba, zdi preuranjeno govoriti. 

Odvijajo se tudi pogovori o izobraževanju domačih zdravnikov, seveda pa bo to dolgoročna rešitev, kajti po končanem študiju medicine ta proces traja do osem let, lahko tudi več, medtem ko bi za dodatno izobraževanje pediatrov in srčnih kirurgov potrebovali do dve leti. 

Slovenski srčni kirurgi bodo izobraževanje morali opraviti v tujini, kajti v Sloveniji trenutno ni niti enega strokovnjaka, ki bi lahko bedel nad njihovo subspecializacijo.

Za zdaj velja, da se zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami, srčkov, odvija v sklopu Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, s pomočjo tujih zdravnikov, s katerimi je vodstvo UKC že (ali še bo) sklenilo pogodbe o sodelovanju.

Najboljši ključ za varnost in kakovost: delovanje pod eno streho

Prof. dr. Igor D. Gregorič je prepričan, da je za delovanje programa otroške srčne kirurgije najbolje, da bo deloval pod eno streho. Tako se bo mogoče izogniti slabi komunikaciji in sporom, ki so v preteklosti botrovali nedopustnim razhajanjem v sklopu kolektiva, lažja bo izmenjava strokovnih izkušenj, intenzivno sodelovanje in usklajena multidisciplinarna skrb za male paciente pa se bosta odražala tudi v boljši pripadnosti kolektivu.

»Pri vzpostavljanju otroškega srčnega centra sodelujem, ker sem prepričan, da ga Slovenija potrebuje. Tak center bo v prihodnosti lahko tudi referenca za druge države. Stremimo k temu, da bi ga postavili na najvišjih strokovnih temeljih, ki predstavljajo standarde za takšne centre tudi drugod po svetu, kajti na prvem mestu je in mora biti varnost otrok. Za bolne otroke pa je nedvomno najbolje, da se zdravijo v Sloveniji – seveda pa jim je treba zagotoviti varno, kakovostno zdravljenje, ki bo usklajeno z najbolj zahtevnimi kliničnimi smernicami za to področje,« poudarja mednarodno poznani in priznani srčni in torakalni kirurg prof. dr. Igor D. Gregorič.