S čim bolj zdravim načinom življenja je napredovanje kronične obstruktivne pljučne bolezni mogoče upočasniti in tako tudi pljuča čim dlje ohraniti v čim boljši kondiciji – pri čemer se mora oboleli, če je kadilec, najprej za vedno odpovedati zasvojenosti s tobačnim dimom, potem pa se vztrajno posvečati redni telesni aktivnosti.
Z redno vadbo in krepitvijo mišic, ki človeku v veliki meri pomagajo pri dihanju, pa se ne izboljšata le pljučna funkcija in telesna zmogljivost, ampak se izrazito zmanjša tudi tveganje za visok krvni tlak, za pojav sladkorne bolezni, raka debelega črevesja in danke, debelosti, artritisa, osteoporoze, depresije in nenadne srčne smrti. Posledično se upočasni tudi napredovanje bolezni KOPB, za katero so značilne trajno zožene dihalne poti. Ob tem pa, kot opozarjajo pri Društvu pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije, ne smemo pozabiti na izjemen vpliv telesne aktivnosti ne le na zdravje pljuč, ampak tudi na zdravje nasploh, kajti »vsaka ura sedenja skrajša življenje za 24 minut«.
Človek ni ustvarjen za sedenje, ampak za gibanje
Seveda si je v današnjem tempu življenja, ko v službi, v šoli ali na fakulteti – ali, nenazadnje, doma pred televizorjem – človek presedi ure in ure, težko priznati, kako škodljivo je lahko sedenje za nekoga, čigar telesni ustroj preprosto ni ustvarjen za sedenje, ampak za hojo, za gibanje. Toda podatki so nedvoumni: danes ima kar 75 odstotkov starejših od 50 let preslabo telesno zmogljivost – s takšnim fizičnim stanjem pa je pogojena pojavnost številnih obolenj. In v življenju, kakršnega nam že več kot poldrugo leto narekuje pandemija novega koronavirusa, se je zdravstveno stanje slovenstva nasploh poslabšalo.
Kolikšno je oziroma bo to breme, ko novi koronavirus ne bo več predstavljal tako velike grožnje zdravju in življenju, danes še ni jasno; zdajšnji podatki o zmanjšanju telesne aktivnosti, o poslabšanju dostopnosti do diagnostike in pravočasnega zdravljenja pa napovedujejo plaz, ki ga bo težko ustaviti.
starejših od 50 let ima preslabo telesno zmogljivost – s takšnim fizičnim stanjem pa je pogojena pojavnost številnih obolenj.
Z redno telesno aktivnostjo do boljšega zdravja
Redna telesna vadba je nasploh, zlasti pa za bolnike s kronično obstruktivno pljučno boleznijo, izjemno pomembna; ključnega pomena so vaje za krepitev dihalnih mišic in pravilna tehnika dihanja, s katero je mogoče zmanjšati prenapihnjenost pljuč.
Mnogi bolniki, ki zaradi večjega napora teže dihajo, ocenijo, da jih telesna vadba le še dodatno utruja – tako se pogosto zgodi, da izgubijo zagon za spopadanje z boleznijo, zaprejo se med štiri stene doma, njihova telesna zmogljivost se še dodatno zmanjšuje, oboleli pa so zaradi vse manj časa, preživetega na svežem zraku, vedno bolj izpostavljeni okužbam.
A takšen začarani krog, v katerem bolnik usiha pod težo bolezni, je mogoče tudi prekiniti oziroma ga izrazito upočasniti, kajti, kot ob svetovnem dnevu KOPB poudarjajo v društvu pljučnih in alergijskih bolnikov, tisti, ki z vztrajno in redno vadbo krepijo mišice, kmalu ugotovijo, da dihanje sčasoma začne predstavljati vse manjši napor, bolje se počutijo, že zmerna vadba pa izboljša tako telesno zmogljivost kot tudi pljučno funkcijo – posledično je tudi dovajanje kisika v pljuča boljše, izboljša se krvni obtok, krvni tlak se zniža.
Ključnega pomena so vaje za krepitev dihalnih mišic in pravilna tehnika dihanja, s katero je mogoče zmanjšati prenapihnjenost pljuč. Že zmerna vadba izboljša tako telesno zmogljivost kot tudi pljučno funkcijo – posledično je tudi dovajanje kisika v pljuča boljše, izboljša se krvni obtok, krvni tlak se zniža.
Počasno stopnjevanje telesne dejavnosti
Za bolnika s KOPB, ki zaradi narave bolezni ne zmore velikih naporov, je povsem ustrezna telesna vadba že hoja. A ta mora biti redna. Prvi cilj naj bo prehoditi najmanj tri kilometre na dan, vsaj trikrat na teden.
Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni je telesno dejavnost treba stopnjevati počasi, kajti fizična zmogljivost ni slaba le zaradi bolezni, ampak tudi na račun danes preveč sedečega načina življenja. Mišice potrebujejo kar šest do sedem tednov, da si opomorejo od sedenja – šele potem se začnejo krepiti in vplivati na splošno zdravstveno stanje in počutje. Potem, ko bolnik lahko začne stopnjevati telesno aktivnost, pa je tudi za bolnike s KOPB priporočljivo, da se aktivno gibljejo najmanj petkrat na teden po najmanj 20 minut – z največjo intenzivnostjo, ki jo še zmorejo zaradi posledic bolezni.
Prvi cilj naj bo prehoditi najmanj tri kilometre na dan, vsaj trikrat na teden. Potem, ko bolnik lahko začne stopnjevati telesno aktivnost, pa je tudi za bolnike s KOPB priporočljivo, da se aktivno gibljejo najmanj petkrat na teden po najmanj 20 minut – z največjo intenzivnostjo, ki jo še zmorejo zaradi posledic bolezni.
Z neinvazivno metodo do pravočasne diagnoze
Kronična obstruktivna pljučna bolezen danes kljub vsemu znanju o njeni naravi in preprosti, neinvazivni metodi za njeno odkritje, vse prepogosto in vse predolgo ostane neprepoznana – in je še danes med najredkeje diagnosticiranimi boleznimi na svetu.
Oboleli sprva preprosto ne zaznajo, da se je delovanje njihovih pljuč spremenilo; težko dihanje oziroma kratko sapo, ki se pojavi že pri manjšem naporu, pripisujejo bodisi slabi kondiciji bodisi staranju ali povečani telesni teži. Resnica pa se skriva v prikritih znakih, ki pridejo do izraza šele, ko bolezen že napreduje, kažejo pa se, na primer, v vztrajnem kašlju in težavah z dihanjem že pri majhnem telesnem naporu.
Zato velja priporočilo: skrbite za svoje zdravje in za dobro počutje, poskrbite za dovolj gibanja, ki vam bo v pomoč pri odganjanju ali pri obvladovanju bolezni, pa naj bo ta še tako težka. In ne pozabite na osnovne preiskave, ki najbolj zanesljivo lahko povedo, kaj se dogaja z vašim zdravjem.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
