Ta teden je bil v Uradnem listu objavljen pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščobnih kislin v živilih; prepoved cilja na tiste proizvajalce, ki doslej namerno niso upoštevali opozoril o škodljivosti uporabe transmaščob pri (pred)pripravi jedi in strokovnih priporočil, po katerih je treba količino transmaščobnih kislin v živilih zmanjšati na res najmanjšo možno vrednost oziroma jih preprosto nehati uporabljati.
Za transmaščobne kisline je danes nedvoumno dokazano, da njihovo uživanje pripomore k zviševanju ravni holesterola v krvi, transmaščobe so med glavnimi krivci za razvoj srčno-žilnih obolenj, povečujejo tveganje za nastanek številnih drugih kroničnih bolezni, od sladkorne bolezni tipa 2 do nekaterih vrst raka, denimo raka na prsih ali na debelem črevesju, povezujejo jih tudi s pojavom astme in alergij pri otrocih ali s preeklampsijo pri nosečnicah.
Novi pravilnik bo v celoti začel veljati 4. aprila 2019, v enoletnem prehodnem obdobju pa morajo tovrstni izdelki izginiti z vseh prodajnih polic. To pomeni, da bodo proizvajalci pri pripravi omenjenih slanih in sladkih prigrizkov morali uporabiti kakovostnejše surovine in kupcem poslej ponujati bolj zdrava živila, ki ne bodo več smela presegati zakonsko določene omejitve – dva grama transmaščobnih kislin na 100 gramov skupnih maščob.
transmaščobnih kislin na 100 gramov skupnih maščob je z zakonom predpisana omejitev, ki jo bodo morali proizvajalci živil po novem dosledno upoštevati
Pomemben vir transmaščobnih kislin so v glavnem industrijsko dodane, delno hidrogenirane rastlinske maščobe oziroma olja, ki se v Sloveniji še vedno skrivajo v prenekaterem prehranskem izdelku.
Na Inštitutu za nutricionistiko so od leta 2015 spremljali spremembe pri uporabi delno hidrogeniranih maščob. Kot opozarja prof. dr. Igor Pravst, vodja projekta Transmaščobe v živilih, se je ozaveščenost tako potrošnikov kot nosilcev živilske dejavnosti o škodljivosti transmaščob v zadnjih treh letih sicer okrepila, »vendar smo ugotovili, da se delno hidrogenirane maščobe še vedno dodajajo v prehranske izdelke – predvsem v vaflje, piškote, slaščice, različne prigrizke in namaze«.
Za transmaščobne kisline je danes nedvoumno dokazano, da njihovo uživanje pripomore k zviševanju ravni holesterola v krvi, transmaščobe so med glavnimi krivci za razvoj srčno-žilnih obolenj, povečujejo tveganje za nastanek številnih drugih kroničnih bolezni, od sladkorne bolezni tipa 2 do nekaterih vrst raka, denimo raka na prsih ali na debelem črevesju, povezujejo jih tudi s pojavom astme in alergij pri otrocih ali s preeklampsijo pri nosečnicah.
Izomeri pogosto skriti v živilih brez embalaže
Med letoma 2015 in 2017 se je uporaba transmaščobnih kislin v živilih celo povečala, ugotavljajo na inštitutu za nutricionistiko, kjer so v sklopu raziskovalnega projekta izvedli tudi kemijske analize številnih prehranskih izdelkov. Kot pojasnjuje prof. dr. Rajko Vidrih z biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, so večje količine škodljivih maščob našli ne le v predpakiranih živilih, ampak tudi v takšnih brez embalaže – in ker te nimajo deklaracije, kupec sploh ne more preveriti sestavin.
V analiziranih izdelkih so najpogosteje odkrili izomere, ki so zdravju najbolj škodljivi. Rezultate raziskave in pomembnih izsledkov, potrjenih tudi v laboratoriju dr. Matthiasa Schreinerja na dunajski univerzi za kmetijstvo in biotehnologijo, so pred tednom dni objavili v ugledni znanstveni reviji Nutrients.
Transmaščobe zvišujejo slabi holesterol in znižujejo dobrega
Kako nepotrebno in škodljivo je uživanje v hrani skritih transmaščob, opozarjajo tudi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Uživanje transmaščob namreč v organizmu zvišuje koncentracijo LDL (slabega) holesterola, istočasno pa znižuje koncentracijo HDL (dobrega) holesterola.
Povedna je izkušnja Danske, kjer so takšno omejitev, kot jo uvaja novi pravilnik o najvišji dovoljeni vsebnosti transmaščob v živilih, sprejeli že pred leti. Na Danskem se je namreč pokazalo, da je s takšnim vplivanjem na kakovostnejšo prehransko izbiro mogoče narediti veliko dobrega – tako na ravni posameznika, ki mu je prihranjena izkušnja težke bolezni, kot tudi v sistemu, saj se posledično zmanjšajo stroški zdravljenja in preprečijo najhujši bolezenski zapleti.
Predpis velja za vsa živila, ki so naprodaj v Sloveniji
Predpis bo omejeval vsebnost transmaščob v vseh živilih, ki so v prodaji pri nas – ne glede na to, iz katere države prihajajo. Sloveniji je izjemo uspelo doseči v postopku notifikacije predpisa pri Evropski komisiji in članicah EU, sporočajo z ministrstva za zdravje, ki je nacionalno raziskavo o trasmaščobah v živilih tudi sofinanciralo.
Na resornem ministrstvu so v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter s pomočjo strokovnjakov s področja nutricionistike pripravili pravilnik. Na ministrstvu, ki bedi tudi nad kakovostjo in varnostjo prehranskih izdelkov, ki so naprodaj v Sloveniji, pa zagotavljajo, da bo na tej osnovi bistveno temeljiteje poskrbljeno za varovanje zdravja potrošnikov pa tudi za udejanjanje njihove pravice do obveščenosti in možnosti (čim bolj zdrave) izbire.
