Današnja predstavitev nedavnega dosežka je izzvenela izjemno optimistično. Mlada, zanosa polna ekipa se ne boji tveganj, ki jih prinašajo tako tvegani posegi, saj se zaveda, da obolelemu, ki prej leta tako rekoč životari in mu ne pomaga nobeno »klasično« zdravljenje, lahko z zamenjavo organa, ki nepreklicno odpoveduje, podarijo novo življenje. Temu so posvetili svojo strokovno pot, se za to dodatno usposobili in svoje znanje dokazali z nedavno operacijo, ki bi jo mirno lahko poimenovali »misija nemogoče«. In uspeli. O tem so podrobneje spregovorili na današnji novinarski konferenci.

Transplantacijska dejavnost je ena izmed najzahtevnejših in najbolj sofisticiranih vej medicine – in v resnici si je težko predstavljati, kako se odvijajo postopki, ko napoči čas za tovrstno reševanje življenj. Ekipa, ki je sodelovala pri transplantaciji obeh pljučnih kril pacientke, ki se danes že dobro počuti, je poskušala čim bolj plastično prikazati sosledje dogajanja – potem, ko so izvedeli, da so v tujini na voljo pljuča darovalca, ki so ustrezala bolnici, vpisani na seznam čakajočih, na katerem je danes pri nas še pet pacientov.

Kdaj pravzaprav pade odločitev, da je določenemu bolniku, če sploh, mogoče pomagati le še s presaditvijo organa? Takrat, ko po strokovni oceni oboleli brez zdravljenja s transplantacijo ne bi mogel več (pre)živeti več kot eno leto. In pri tem je treba vedeti, da življenje obolelega v takih primerih že dolgo ni več kakovostno, v resnici je prejkone primerljivo z životarjenjem, ki nima nič več skupnega z aktivnim, izpolnjujočim, dobrim življenjem.

Akcija vso noč in naslednji dan do poznih popoldanskih ur

Težko je povzeti dogajanje, ki je pred enajstimi dnevi spremljalo presaditev obeh kril pljuč oboleli pacientki. Akcija je tekla vso noč in naslednji dan do popoldanskih ur, v njej je sodelovalo več kot 20 ljudi. Klic je prišel nenadoma, povsem nepričakovano. Ekipa za odvzem pljuč –  asist. Boris Greif, vodja ekipe, je pred tem v dveh mesecih v AKH opravil 16 odvzemov pljuč –  se je zbrala v roku ene ure, nemudoma pripravila vso potrebno kirurško opremo in jo zložila v zaboje, med katerimi sta bila dva prazna, za obe krili pljuč. S koordinatorjem Slovenija-transplanta so hitro in skrbno pripravili načrt za celotno akcijo, za čimprejšnjo vrnitev iz tujine, kamor so se odpeljali s falconom in se vrnili s pljuči, pri katerih so ustreznost in kakovost vseh parametrov lahko preverili šele, ko so jih eksplantirali (odvzeli darovalcu). 

Pljuča so bila zdrava – vedeti pa je treba, da od odvzema pljuč do njihove vsaditve (implantacije) v drug organizem ne sme miniti več kot osem ur, sicer niso več ustrezna za presaditev.

Zato je bil v tem času v polni akciji tudi preostali del ekipe, ki je gospo pripravljal na poseg. Anesteziološka zdravniška ekipa se je zbrala ob štirih zjutraj, anesteziološke medicinske sestre so s pripravami začele uro prej. Potrditev, da so pljuča ustrezna za presaditev, pa je bila zelena luč za začetek operativnega posega pri pacientki.

In kaj pravijo člani ekipe, nosilci in izvajalci vrhunske dejavnosti, v sklopu katere so doslej na letni ravni na Dunaju operirali od tri do osem slovenskih bolnikov, medtem ko naj bi se število kandidatov za presaditev pljuč pri nas v prihodnje povečalo na 15 do 20 na leto?

Presaditev obeh pljučnih kril kot uvod v delovanje »domačega« programa presaditev pljuč

Dr. Ivan Kneževič, vodja centra za transplantacijsko dejavnost v UKC Ljubljana, izpostavlja izjemno dobro organiziranost transplantacijske dejavnosti v UKC, ki dobiva še zadnji kamenček v transplantacijskem mozaiku, z ekipo, ki bo skrbela za presaditve pljuč. Po polnem zagonu programa presaditev pljuč – zahtevnejše primere bodo v začetku vsake toliko še vedno prevzeli v AKH – pa bodo, kot ocenjuje, potrebne dodatne naložbe, tako kadrovske kot tehnološke. »Vendar s ponosom in občudovanjem lahko povem, da je uspešna presaditev obeh pljučnih kril začetek tega programa v Sloveniji, ki ga bo vodil popolnoma usposobljen multidisciplinarni tim,« dodaja Kneževič.

Pri nas je bila leta 2003 sicer že opravljena presaditev pljuč (eno pljučno krilo), ki jo je izvedel prof. dr. Miha Sok z ekipo – vendar je bil to enkratni poseg, iz katerega pred 15 leti ni mogel zrasti program, kakršnega dobiva UKC danes. 

Prim. mag. Matjaž Turel, ki je vsa ta leta bedel nad »rastjo« strokovnjakov, vpetih v zdravljenje s presaditvijo pljuč, bi si lahko lastil svojevrstni patronat za nastanek programa presaditev pljuč, kajti, kot (mu) je dejal asist. dr. Matevž Harlander: »Pred šestimi leti ste me povabili k sodelovanju in del te poti se je pred enajstimi dnevi zame končal. Ves čas ste verjeli, da bomo imeli lastni program – in zdaj ga imamo.« Prim. Turel, ki je vzpostavil povezave med Slovenijo in Dunajem, pa je dodal, da je prof. dr. Walter Klepetko, ki je v tej regiji začetnik in guru presajanja pljuč (v AKH opravijo več kot 120 tovrstnih posegov na leto), čestitke slovenski ekipi pospremil s sporočilom: »Zdaj se šele začenja pravo delo!«

In ekipa je na nove izzive pripravljena. 

Zdravljenje uspešno, pričakovanja izpolnjena, v čakanju na nove izzive

Tudi vodja kirurškega dela programa presaditev pljuč in predstojnik kliničnega oddelka za torakalno kirurgijo kirurške klinike ljubljanskega UKC doc. dr. Tomaž Štupnik je, kot pravi, izjemno ponosen na svojo ekipo, ki je pokazala, kaj je pravo timsko delo in kaj pomeni harmonizirano delovanje različnih strok, ki sodelujejo pri takšnem posegu. »Naše delovanje je bilo usklajeno, čeprav sredi noči, brez vsakršnih težav in kratkih stikov. Zdravljenje je bilo res uspešno, pričakovanja izpolnjena.«

Mojca Drnovšek Globokar, koordinatorka dejavnosti torakalne anestezije, pa je opozorila, da je transplantacija zelo invaziven poseg v človekovo telo, pri katerem se kirurgi dotikajo srca in pljuč, in če gre karkoli narobe, se to odrazi tudi na možganih. Prav zato je tudi z anesteziološkega vidika priprava bolnika na poseg zelo zahtevna. »Začeli smo ob štirih zjutraj in usklajeno (so)delovali do poznih popoldanskih ur, z entuziazmom in zanosom.« Po polletnem izobraževanju, ki so ga člani ekipe opravili na Dunaju, pa ugotavlja: »Po znanju ali stroki med Slovenijo in Avstrijo ni dosti razlike – res pa je, da v UKC s precej manj kadra in opreme izvajamo podobne posege kot v tako moderni evropski bolnišnici, kot je AKH.«

Doc. dr. Tomislav Mirkovič, vodja centra za intenzivno terapijo kirurške klinike, pravi, da so  se tik pred novico o pljučih, s katerimi so potem pomagali pacientki, čakajoči na presaditev, »spraševali, kdaj, če sploh, bo prišlo do premika pri presaditvi pljuč 'doma'. In se je zgodilo.« Sicer pa opozarja, da bo treba v smislu kakovosti in varnosti poskrbeti za marsikaj: »Veliko je stvari, ki jih potrebujemo. V tujini so pogoji za zdravljenje drugačni – pri nas, denimo, nimamo sob z nadtlakom za pooperativno zdravljenje kritično bolnih. Pacienti bi si to zaslužili.«

Bolniki so po takšnem posegu imunsko oslabljeni, okužbe jih ogrožajo bolj kot sicer, tudi zdravila, ki preprečujejo, da bi organizem zavrnil implantirani organ, imajo stranske učinke. Pa vendar so se okoliščine za nadaljevanje zdravljenja po operaciji precej izboljšale, kajti klinični oddelek za pljučne bolezni in alergije je poldrugo leto v novih oziroma obnovljenih prostorih, kjer imajo dve sobi namenjeni bolnikom po presaditvi pljuč.

Opazno vzhičena ekipa je včeraj prejela tudi čestitko ministra za zdravje Sama Fakina, ki omenjeni dosežek razume kot »dokaz, da slovenska medicina spada v svetovni vrh«, njeni člani pa verjamejo, da bodo posegi še naprej varni, kakovostni, predvsem pa odrešujoči za hudo bolne, ki po tem zahtevnem zdravljenju dobijo možnost, da skoraj dobesedno zaživijo novo življenje.

Komentirate lahko tukaj.

V spodnji foto galeriji si lahko pogledate dokumentirano dogajanje v sklopu prve presaditve obeh pljučnih kril na Slovenskem, od odhoda ekipe, ki je v tujini odvzela pljuča darovalca, do njene vrnitve v Slovenijo, kjer so medtem pacientko pripravili na poseg in ji potem uspešno vsadili nova pljuča. Na zadnji fotografiji je pacientka z delom ekipe, danes zjutraj. Foto: arhiv UKC Ljubljana