Pojavnost duševnih motenj je v izrazitem porastu, depresija pa je v paleti tovrstnih obolenj najpogostejša, saj prizadene približno pet odstotkov svetovnega prebivalstva – ženske skoraj dvakrat pogosteje kot moške. Razlogi za nastanek te duševne motnje so raznoliki, brez dvoma pa nanje vpliva tudi izrazita hektičnost sodobnega načina življenja.
Poglejmo en sam diagnostični primer, ki ga je mogoče razumeti kot nadvse povedno prispodobo morebitne prihodnosti slovenskega javnega zdravstva, v kateri bo za paciente po črnem, vendar zelo realnem scenariju poskrbljeno precej drugače kot danes. Gnojni oziroma septični artritis je hitro napredujoče vnetje sklepa, ki zahteva takojšnje zdravljenje: mehansko izpiranje prizadetega sklepa, kajti kirurška drenaža gnojnega izliva je ključnega pomena za izid zdravljenja, ter intravensko antibiotično terapijo v visokih odmerkih, ki bakterijam prepreči nadaljnje povzročanje škode v organizmu. Če zdravljenje ni pravočasno, so posledice lahko nepopravljive in povzročijo invalidnost ali smrt. Pojavnost septičnega artritisa se v zadnjih desetletjih povečuje, tovrstna (praviloma bakterijska) okužba najpogosteje prizadene starejše in otroke.
Nabor krvnih rakov je velik, njihovi simptomi in znaki pa raznoliki, vendar imajo skupni imenovalec: vsa ta hematološko-onkološka obolenja povzročijo spremembe v krvni sliki. Toda tudi te spremembe niso enoznačne – gibljejo se od slabokrvnosti in nenadnih krvavitev do pogostejših okužb ali tromboze; težave s slabokrvnostjo ponavadi spremljajo prekomerna utrujenost, zaspanost, težave pri opravljanju aktivnosti. Hematologi in onkologi ob tem izpostavljajo, da je vsaka tovrstna sprememba, ki ni kratkotrajna, tehten razlog za pogovor z osebnim zdravnikom in za preverbo krvne slike, kajti krvna slika je eden glavnih ključev pri odkrivanju široke palete krvnih obolenj.
Zaradi nepravilne uporabe električnega skiroja in neupoštevanja pravil glede varne vožnje s tem prevoznim sredstvom se zgodi veliko preveč nesreč. Posledice nekaterih so nepopravljive, življenje mladega človeka, ki se šele dobro začenja, pa ostane za vedno zaznamovano. Tako je zlasti v primerih, ko si uporabnik e-skiroja ne nadene čelade, nakar pri nesreči utrpi hude poškodbe glave z znotrajmožgansko krvavitvijo. Pri nas jih zabeležijo nekaj na leto – resda ne več, kot je prstov na eni roki, toda kljub vsemu trudu specialistov urgentne medicine, travmatologov, kirurgov, specialistov fizikalne in rehabilitacijske medicine in drugih strokovnjakov izid ostaja enak: življenje mladega človeka je uničeno, z obupom in neizmerno žalostjo prežeta postanejo tudi življenja njegovih bližnjih. Z uporabo zaščitne čelade, upoštevanjem hitrosti in drugih navodil glede pravilne uporabe e-skirojev pa bi bilo tako tragedijo mogoče preprečiti.
Pacientka je prejela telefonski klic iz ljubljanske optike Zoom; povabili so jo na pregled, ki da ga je priporočila Očesna klinika ljubljanskega UKC, po pregledu pa so ji svetovali nakup dragih izdelkov, ki jih je tudi kupila, vendar niso učinkovali. Pacientka je s tem, kar se ji je zgodilo, seznanila UKC Ljubljana, ki zato zdaj paciente ponovno opozarja, naj bodo »pozorni na tovrstne sporne in zavajajoče poslovne oziroma prodajne prakse«. S tem UKC želi po eni strani zaščititi paciente pred zavajanjem, ki ima lahko zanje večplastne škodljive posledice, po drugi strani pa preprečiti zlorabljanje imena univerzitetnega kliničnega centra oziroma v konkretnem primeru očesne klinike, ki deluje v sklopu te največje slovenske terciarne medicinske ustanove.
Slovenski program perkutane vstavitve aortnih zaklopk (TAVI), v sklopu katerega v enoti za invazivno diagnostiko in zdravljenje Kliničnega oddelka za kardiologijo ljubljanskega UKC pri številnih obolelih zoženo aortno zaklopko zdravijo brez odpiranja prsnega koša, se je doslej, kot kaže analiza števila tovrstnih implantacij na milijon prebivalcev, na ravni EU uvrstil na drugo mesto, takoj za Nemčijo. Posledično je bil UKC Ljubljana kot eden od štirih glavnih univerzitetnih kardioloških centrov povabljen k sodelovanju v mednarodni randomizirani študiji. Pod primerjalnim drobnogledom so bile tri srčne zaklopke; njihovo delovanje so oziroma bodo v skupno 32 bolnišnicah z različnih koncev sveta preverjali pri 768 bolnikih, ki jih bodo spremljali v 10-letnem obdobju.
Zdravniki UKC Ljubljana so skupaj s kolegi iz celjske in izolske splošne bolnišnice predstavili prebojne rezultate randomizirane multicentrične študije, s katero so želeli še bolj usmerjeno, predvsem pa pravočasno in učinkoviteje pomagati bolnikom s srčnim popuščanjem in z zamašeno žilo z infarktno brazgotino, saj pri takšnih stanjih obstaja veliko tveganje za nastanek hudih motenj srčnega ritma, ki lahko v trenutku ugasnejo življenje obolelega. Takim pacientom sicer v Sloveniji že desetletja vstavljajo tako imenovani kardioverter defibrilator, ki s prekinitvijo smrtno nevarnih motenj srčnega ritma pripomore k izboljšanju preživetja obolelih. Študijo je vodil doc. dr. David Žižek iz Laboratorija za srčno spodbujanje in resinhronizacijo Kliničnega oddelka za kardiologijo Interne klinike ljubljanskega UKC, ki je tudi avtor novega koncepta zdravljenja, pri katerem so raziskovalni fokus usmerili v izvajanje preventivne (in ne več kurativne) katetrske ablacije. S takim pristopom so, kot se je pokazalo, verjetnost za nastanek aritmije zmanjšali kar za 67 odstotkov.
Program otroške srčne kirurgije naj bi se, sodeč po zagotovilih odgovornih Pediatrične klinike in UKC Ljubljana, po dolgoletni kalvariji in izjemnih kadrovsko-logističnih nihanjih, zaradi katerih so bili vprašljivi tudi strokovnost, kakovost in varnost zdravljenja obolelih otrok, postavljal na noge. Toda v zadnjega pol leta se je dogajanje na tej ravni odvijalo v kontekstu izrednega strokovnega nadzora. Nadzor sta po smrti dveh otrok s hudo prirojeno srčno napako, ki so ju lani iz Ljubljane napotili na zdravljenje v Izrael, opravila neodvisna strokovnjaka iz tujine – otroški kardiolog prof. dr. Hannes Sallmon, predstojnik oddelka otroške kardiologije, ki deluje v sklopu medicinske univerze v Gradcu, in otroški srčni kirurg prof. dr. Daniel Zimpfer, predstojnik oddelka srčne kirurgije, ki deluje v sklopu medicinske univerze na Dunaju.
Parkinsonova bolezen je kompleksno nevrodegenerativno obolenje, ki ni ozdravljivo, je pa dokaj dobro obvladljivo – če je diagnoza postavljena v zgodnji fazi bolezni in če je obolelemu poleg optimalnega zdravljenja na voljo tudi celostna obravnava. Na zdravstvenem portalu smo že podrobneje pisali o tem, da tako nevrologi kot oboleli, ki jim je pri izogibanju sistemskim ovinkom in prazninam v veliko pomoč društvo bolnikov s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami Trepetlika, že več kot sedem let opozarjajo na manko celostne skupinske obnovitvene rehabilitacije. Ta bi po zadnjih zagotovilih morala biti parkinsonikom sistemsko zagotovljena v začetku tega leta, vendar se to tudi pred skorajšnjim svetovnim dnevom parkinsonove bolezni (11. april) še vedno ni zgodilo.
Prim. mag. Matjaž Turel, pulmolog, ki v sklopu Kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana vodi bolnišnični oddelek, je iskren človek, ki ni nagnjen k leporečenju ali k zavijanju resnice v celofan – zato tudi vedno odkritosrčno spregovori o anomalijah, ki narekujejo vsakdan slovenskega zdravstva. V tej maniri sva se za Zdravstveniportal.si pogovarjala o razmerah v zdravstveni sferi, ki so zdaj že četrti teden zaznamovane s stavko zdravnikov in zobozdravnikov – pa tudi o razlogih, zaradi katerih politika že leta odgovornost za vse težave javno-zdravstvenega sistema, vključno z nedopustno daljšajočimi se čakalnimi vrstami, želi naprtiti na pleča zaposlenih v zdravstvu.