Preventiva

Opičje koze (mpox) – kakšni so simptomi in kako se razlikujejo od znakov drugih virusnih obolenj, kako se odvija zdravljenje, v katerih primerih je smiselno cepljenje in kako dolgotrajna je kužnost obolelega

Okužba z virusom opičjih koz povzroča sicer redko virusno obolenje (mpox), ki pa je tako na stari celini kot na globalni ravni pomembnejši odtis pustilo pred dvema letoma. Takrat so bili prvič zabeleženi izbruhi te bolezni v državah, kjer pojavnost te močno nalezljive bolezni pred tem ni bila pogosta. Leta 2022 je bilo na ravni EU oziroma v državah evropskega gospodarskega prostora (EGP) prijavljenih več kot 20.000 primerov opičjih koz – pri čemer velja izpostaviti, da oboleli pred tem niso bili v endemičnih državah. Zdaj so v Afriki v porastu okužbe z drugim podtipom tega virusa (centralnoafriški podtip), kjer je tamkajšnji center za nadzor nalezljivih bolezni že razglasil izredne razmere; ta podtip povzroči težji potek bolezni, umrljivost je 10-odstotna, medtem ko je bila pri prejšnjem, zahodnoafriškem podtipu, do 1-odstotna. Prva primera izven afriške celine so v teh dneh potrdili na Švedskem in v Pakistanu.

Preventiva

Na Gorenjskem (območje Sorškega polja) večja pojavnost tularemije oziroma zajčje mrzlice zaradi prenosa okužbe med intenzivnim prašenjem pri košnji in spravilu sena

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je na Gorenjskem, predvsem na območju Sorškega polja, povečala pojavnost tularemije oziroma zajčje mrzlice, sicer redke bolezni, ki pa obolelemu lahko povzroči resne nevšečnosti. Na Gorenjskem se je največ primerov tularemije – zoonoze, ki se prenaša z živali na človeka – pojavilo pri kmečkih opravilih, predvsem pri košnji in spravilu sena, zaradi vdihavanja okuženega prahu med delom.

Bolezni dihal

Kakšni so znaki tuberkuloze, ene najpogostejših in najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni na svetu, ki je še vedno prisotna tudi v Sloveniji?

Tuberkuloza, včasih poimenovana tudi jetika ali sušica, je ena najpogostejših in najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni na svetu. V Sloveniji še vedno ostaja prisotna, čeprav v nizkem deležu. Da njena pojavnost ni izginila z javno-zdravstvenega zemljevida, potrjujejo tudi podatki registra tuberkuloze, ki ga vodijo v sklopu Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik. Dober obet za obolele je, da je od letos na voljo že tretje zdravilo za zdravljenje najbolj trdovratnih oblik tuberkuloze, ki jo povzročajo sevi bacilov, večkratno odpornih na zdravila, namenjena zdravljenju te bolezni.

Rak

Rak: izjemni dosežki, spodbudni obeti – pa tudi skrb vzbujajoče projekcije

Napredek medicine je, skupaj z raziskovalnimi dognanji in vse bolj poglobljenim uvidom v etiologijo raka, pripomogel k temu, da onkološka obolenja danes v veliki meri niso več nekaj neobvladljivega. Nasprotno, z usmerjenim ukrepanjem je danes mogoče to bolezen tudi preprečiti ali njen nastanek vsaj zamakniti na kasnejše obdobje, pravočasno odkritje (pred)rakavih sprememb in takojšnji začetek zdravljenja pa lahko vodita v ozdravitev. Medtem ko se je včasih postavitev onkološke diagnoze zdela kot neizbrisna napoved trpljenja in pospešenega približevanja koncu življenja, danes samo v Sloveniji živi več kot 124.000 posameznikov, ki so jim odkrili raka, vendar so po zaslugi zdravljenja, rehabilitacije ter neizmerne notranje moči in volje ne le preživeli, ampak tudi ozdraveli oziroma ustavili napredovanje bolezni. Vendar izzivov tudi na tem področju ne manjka.

Varnost in kakovost

»Večina ljudi prej, preden se spametuje, potrebuje osebni stik z boleznijo, ki jih izuči«

Špela Šalamon je zdravnica, ki po vseh mogočih in nemogočih komunikacijskih poteh vztrajno – tudi po tistem, ko je epidemija koronavirusa poniknila z zemljevida ukrepov, s katerimi naj bi sleherna družba poskušala čim učinkoviteje obvarovati zdravje prebivalstva – ozavešča o posledicah tovrstnih okužb, ki v človekovem organizmu puščajo neizbrisen odtis: pospešijo nastanek resnih kroničnih obolenj, povzročijo poškodbe organov in možganov, pri moških se, na primer, možnost za pojav erektilne disfunkcije poveča kar za šestkrat. Za lažjo predstavo: brez upoštevanja zaščitnih ukrepov in nošenja zaščitne maske se posameznik v povprečju okuži trikrat na leto; če je pri nekom do okužbe s koronavirusom prišlo že tretjič po vrsti, je tveganje za nastanek omenjenih posledic 38-odstotno, medtem ko je po deseti okužbi po projekcijskem modelu tveganje že 90-odstotno. Pa zavedanje o posledicah teh okužb v javnosti obstaja? Je bila sporočilnost stroke v tem smislu res tako nedvoumna, da se je vsakdo lahko zavestno odločil ravnati po svoji vesti, vedoč, da že blaga oblika covida, pri kateri simptomi sploh niso zaznavni, lahko povzroči krčenje možganov?

Rak

Rak materničnega vratu – edini rak, ki ga je mogoče preprečiti s cepljenjem

Rak materničnega vratu (RMV) je četrti najpogostejši ginekološki rak pri mladih ženskah. Pri nas to diagnozo vsako leto postavijo v povprečju 120-krat, za 40 do 50 obolelih je napredovala bolezen usodna. Več kot 1500 žensk pa zaradi odkritih predrakavih sprememb potrebuje kirurško zdravljenje. Po drugi strani pa bi bilo raka materničnega vratu, ki je posledica trdovratne okužbe z najbolj onkogenimi genotipi humanega papiloma virusa (HPV), v večini primerov mogoče preprečiti – z ustrezno zaščito pred temi virusi, ki povzročajo številne spolno prenosljive bolezni, ne le raka.

Dobro je vedeti

Poskrbite za varnost in zdravje sebe in bližnjih, pomagajte starejšim in nemočnim, kajti že zdaj so porušeni številni mostovi, poplavljene, preplavljene in odplavljene so ceste, sprožili so se številni plazovi ...

Izredne razmere v državi, ki jih je povzročilo obilno deževje, in posledična ogroženost ljudi na območjih, kjer poplave in plazovi povzročajo največ nevarnosti in škode, zahtevajo izjemne ukrepe. To se ne nanaša le na ukrepe civilne zaščite in gasilskih enot, ampak tudi na ravnanje slehernega posameznika – med pisanjem članka oglašanje siren ne potihne, znova in znova se ponavlja predano odzivanje na klic na pomoč. Nasploh pa velja, da se je v takih razmerah treba izogibati gibanju po nevarnem območju; opozorilo se morda na prvi pogled zdi odvečno – toda v času instagrama in facebooka, ko marsikdo stremi k čim bolj izstopajočemu slikovnemu (samo)dokumentiranju, ne glede na nevarnost, je svarilo pred tovrstnim izpostavljanjem posameznikovega zdravja ali življenja povsem na mestu.

Hepatitis

Pojavnost raka na jetrih v porastu tudi na račun okužb s hepatitisom B ali C

Rak jeter je edino onkološko obolenje, pri katerem klinična praksa v zadnjem desetletju potrjuje povečevanje deleža zbolelih, pojavnost te bolezni pa je dokazano povezana z okužbami z virusi hepatitisa B in hepatitisa C. In čeprav so prijemi, ki omogočajo preprečevanje, zgodnje odkrivanje in zdravljenje omenjenih okužb, znani in na voljo vsakomur, so zapleti še vedno prepogosti, pa naj gre za raka na jetrih, za odpoved delovanja jeter ali za številne druge posledice, ki se odrazijo drugje v organizmu, ne »le« na jetrih. Veliko večino tega hudega bolezenskega bremena bi lahko preprečili – kar se tiče hepatitisa B, s cepljenjem, pri hepatitisu C pa z doslednim izogibanjem tveganju za stik s krvjo okužene osebe oziroma s pravočasnim brezplačnim in anonimnim testiranjem ter, če je okužba potrjena, s takojšnjim zdravljenjem, ki danes omogoča popolno ozdravitev.

Ginekologija in porodništvo

Brez izbranega ginekologa je že danes več kot 200.000 Slovenk, v prihodnjih treh letih bo pogoje za upokojitev izpolnilo kar 64 ginekologov. Se ponavlja zgodba družinske medicine?

Da je pri nas že več kot 200.000 žensk brez izbranega ginekologa, je res skrb vzbujajoč podatek – pa ne le zaradi opazno slabšajoče se splošne dostopnosti do zdravstvenih storitev, ampak tudi zato, ker je v skrbi za varnost in zdravje, ki jo pokriva ta veja medicine, edino ginekolog tisti, ki lahko napiše ustrezno napotnico.

Pediatrija

Na novorojenčka se prirojena okužba z virusom citomegalije, zaradi katere lahko ogluši, oslepi ali utrpi okvaro možganov, prenese med nosečnostjo – s prof. dr. Darjo Paro Panjan o pobudi za uvedbo presejalnega testiranja

Večina ljudi okužbo s citomegalovirusom (CMV) preboli z lahkoto, v obliki lažje viroze. Novorojenčkom, ki jih okužba ogrozi še pred rojstvom – na plod se namreč prenese prek placente oziroma posteljice –, pa prirojena citomegalovirusna okužba lahko povzroči nepopravljive posledice. Zaradi okvare možganov in živcev namreč pri malčku lahko pride do duševne zaostalosti, okvare vida ali (najpogosteje) okvare sluha ter posledično tudi do gluhosti. O aktualni pobudi pediatrov za uvedbo presejanja novorojenčkov, ki bi omogočilo čim zgodnejše odkritje prirojene okužbe z virusom citomegalije, sem se pogovarjala s prof. dr. Darjo Paro Panjan; dolgoletna predstojnica Kliničnega oddelka za neonatologijo Pediatrične klinike Ljubljana je namreč svoj strokovni fokus usmerila prav v omenjeno področje.