Kar 35 milijonov evrov je na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) na voljo za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev oziroma za skrajšanje nedopustno dolgih čakalnih dob, vendar je ministrstvo za zdravje, kot smo že poročali, to možnost zavrnilo. Kako se na omenjeni problem, ki resda ni edini v slovenskem zdravstvu, je pa nadvse akuten, odziva aktualna politika?
Čakalne dobe so huda rak rana slovenskega zdravstva. Zato sta tako upravni odbor kot skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pristojno ministrstvo oziroma vlado v odhodu že pred časom pozvala k ukrepanju za čim hitrejšo preusmeritev 35 milijonov evrov, kolikor se bo letos, v nasprotju s prvotnimi predvidevanji, dodatno nabralo v zdravstveni blagajni. Ta denar bi porabili namensko, za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu oziroma za omogočanje čim boljše dostopnosti bolnikov do zdravstvenih storitev. Resorno ministrstvo je to možnost zavrnilo. Pacienti pa naj čakajo?
Novela zakona o zdravniški službi je protiustavna, neodgovorna, žaljiva do ljudi, ki delajo v zdravstvu, in tudi nevarna, smo lahko slišali v sklopu razprave, ki se je na današnji izredni seji državnega zbora odvila pred glasovanjem o še zadnji rešilni bilki za ohranitev otroške srčne kirurgije na Slovenskem. Večina poslancev se je v več ur trajajočih razpravah sicer strinjala z ugotovitvijo, da po nujnem postopku predlagana novost predstavlja zgolj poskus gašenja požara, ki pa s to potezo ne bo obvladan, saj ima preveč žarišč – a so takšnemu »gašenju« na koncu z večino glasov vendarle prižgali zeleno luč.
Reševanje slovenske otroške srčne kirurgije, ki je v začetku meseca razpadla na prafaktorje, ni končano. Odvija se v sklopu Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), ki pa do zdaj še ni zaživel niti po administrativni, kaj šele po strokovni plati. Odvija se tudi z interventno pomočjo dveh tujih zdravnikov, pediatričnih kardiologov iz ZDA in s Hrvaške, ki sta že začela z uvajanjem na slovenskem »terenu«. Danes bo tem prizadevanjem piko na i postavil novoustanovljeni državni zbor, ki bo po nujnem postopku glasoval o noveli zakona o zdravniški službi – ta bo poenostavil doslej zelo rigidne postopke, ki so jim doslej morali zadostiti tuji zdravniki, da so dobili zeleno luč za delo v slovenskem zdravstvu in upravičili zaupanje za skrb za slovenske bolnike.
Zdravniška zbornica, ki je ministrstvu za zdravje pomagala pripraviti novelo zakona o zdravniški službi, se s končno različico vladnega predloga, ki naj bi ga na prvi seji po nujnem postopku obravnaval državni zbor, ne strinja. Kako bo to vplivalo na reševanje otroške srčne kirurgije?
Zdravljenje otrok s srčnimi obolenji se bo, kot nakazujejo danes predstavljene rešitve, tudi v prihodnje odvijalo v Sloveniji. Izjemne okoliščine, v katerih se je znašel program otroške srčne kirurgije, so zahtevale izjemne ukrepe, ki bodo vodili v pospešeno spremembo zakonodaje. Ukrepanje, napovedano danes, je resda pozno, saj je zadnji vlak pri dolgotrajnem in doslej neučinkovitem reševanju tega programa že odpeljal s postaje – a morda bo vendarle učinkovalo. To bo znano najkasneje v dobrih dveh tednih.
Čakalne dobe v slovenskem zdravstvu so nezdravo dolge. Dolgotrajno razpršeno in vse prej kot celovito urejanje zdravstvenega sistema je obrodilo sadove, ki nedopustno krnijo kakovost in varnost zdravljenja – globalnih, učinkovitih, celovitih sistemskih rezov pa še vedno ni. Zato je v tem trenutku zagotovo dobrodošla pobuda za takojšnjo spremembo proračunskega odloka, saj bo to omogočilo razdelitev denarja, ki zdaj leži na računu Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Pa bodo pobudi, sprejeti na zadnji seji skupščine ZZZS, novoizvoljeni poslanci ljudstva prisluhnili?
Prirojena srčna napaka je diagnoza, ki človeku postavi življenje na glavo. Praviloma se v taki nevzdržni situaciji znajdejo starši, ko pri njihovem malčku odkrijejo napako na srčku, nakar jim sporočijo diagnozo, ki napoveduje zahtevno in dolgotrajno zdravljenje. Spopadanje s tako novico ni preprosto, nasprotno, nujna je celovita podpora bližnjih in, seveda, tudi stroke, ki mora vzbuditi upanje in zaupanje. Le tako je mogoče ustvariti pravi miljé, v katerem se lahko začne res kakovostno in varno zdravljenje, v upanju na čim boljši izid. Pri otroški srčni kirurgiji so vse te prvine načete, že desetletje, pravzaprav skorajda dve. In zdaj se je v njeno »reševanje« s polno paro vključila še politika.