Starejši

»To je neke vrste genocid nad starejšimi!«

»Predsednik vlade, zakaj skličete izredno sejo zaradi potopa Adrie, niste pa še sklicali izredne seje vlade o problematiki starejših? S tem dokazujete, da niste dorasli vladanju in da ste neobčutljivi za človeško trpljenje, kajti prezrli ste potrebe tretjine prebivalstva Slovenije – najbolj ranljivih. To je neke vrste genocid nad starejšimi,« premieru Marjanu Šarcu v novem javnem pismu, poslanem v nedeljo, očita vodstvo združenja za dostojno starost Srebrna nit. Zakaj v tako kratkem času še en javni apel, naslovljen tudi na celotno vlado, na državne svetnike, poslance in navsezadnje tudi na vse starejše, ki jih je na Slovenskem več kot 600.000? Zaradi bližajočega se glasovanja o vetu na proračun za prihodnji dve leti, v katerem tisti, ki so jim volilci zaupali, da bodo poskrbeli za blaginjo in dobro slovenstva, skrb za starejše v resnici postavljajo na stranski tir.

Starejši

»Pišemo javna pisma s predlogi za izboljšanje položaja starejših, a nam predsednik vlade sploh ne odgovarja«

»Iz katerega vira je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer dobila podatek, da na postelje v domovih čaka le približno 1000 starejših? V tabelah, ki jih plačuje in objavlja Skupnost socialnih zavodov Slovenije, je podatek o aktualnih prošnjah na današnji dan bistveno drugačen – teh prošenj je 11.372!« je v izjavi za Zdravstveniportal.si opozorila predsednica združenja Srebrna nit Biserka Marolt Meden, ki ponedeljkov nastop resorne ministrice pred poslanci ocenjuje kot (ponovno) farso, v kateri se ponavlja že videno oziroma slišano: »Veliko govorjenja in malo povedanega.«

Starejši

Kdaj bo vlada začela opravljati svoje delo v dobro državljanov, tudi starejših?

Molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje. Bo takšno stanje tudi v prihodnje pri nas zaznamovalo življenje najštevilčnejšega, a kljub temu nedopustno prezrtega anonimnega dela prebivalstva – starejših? V združenju Srebrna nit ponovno s prstom kažejo na vlado, kajti kljub temu, da v Sloveniji že 14 let s pomočjo javnih sredstev ni bil zgrajen noben nov dom za starejše, v proračunu tudi tokrat ni dovolj denarja. »Pričakovali smo izredno sejo vlade in poziv ministrom, naj se odrečejo delčku 'svojih' proračunskih sredstev za zagotavljanje novih zmogljivosti za namestitev starejših. Zgodilo pa se ni nič,« v današnjem javnem pismu, naslovljenem na predsednika vlade Marjana Šarca, opozarja predsednica Srebrne niti Biserka Marolt Meden.

Starejši

Zakaj starejši za politiko še vedno niso prioriteta? Kako je mogoče, da je v Sloveniji celo za zapornike poskrbljeno bolje kot za varovance domov za starejše?

Jutri je mednarodni dan starejših in če kdaj, se prav ob tej priložnosti velja vprašati, kako je mogoče, da je v Sloveniji celo za zapornike poskrbljeno bolje kot za varovance domov za starejše, pa naj bo to z vidika zagotavljanja zmogljivosti – kadrovskih, prostorskih in finančnih – ali pa z zornega kota sistemskih ukrepov, ki jih, kot je znano, onemogoča dolgotrajno nesprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi. V zgornji primerjavi pa ne gre le za metaforo, ampak za stanje, ki preprosto ni dopustno.

Starejši

Zagovorniki starejših – prezrte anonimne množice, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – z zahtevami po izboljšanju razmer v domovih končno pospešili odziv vlade

Na zadnji javni apel združenja Srebrna nit, ki je prejšnjo nedeljo ponovno zahtevalo konkretne ukrepe za izboljšanje skrbi za varovance v domovih za starejše, se je vlada hitro odzvala. V ponedeljek so iz kabineta predsednika vlade resornima ministroma sporočili, da jima prepuščajo ukrepanje, nakar sta ministra določila datum za srečanje.

Starejši

Pogoji za bivanje v domovih za starejše postajajo nečloveški, saj z obstoječim financiranjem za oskrbovance ne more biti strokovno in humano poskrbljeno

Starejši v Sloveniji so prezrta anonimna množica, od katere se pričakujejo molk, potrpežljivost, životarjenje in trpljenje – vendar pa, kot vse kaže, v prihodnje ne bo več tako. Se na obzorju nakazuje revolt tistega dela prebivalstva, ki danes pri nas po eni strani predstavlja pretežni del na glavo obrnjene demografske piramide, po drugi strani pa ga, premosorazmerno s staranjem, poskušajo pehati vse bolj na rob družbe? Združenje Srebrna nit ni edino, ki ne pristaja na takšno logiko, je pa med najbolj vztrajnimi in doslednimi pri zahtevah glede udejanjanja pravic starejših, ki so na Slovenskem prezrte, institucionalno in zakonodajno. Danes se je Srebrna nit oglasila z novim javnim apelom.

Starejši

Napačno in etično nesprejemljivo bi bilo pomanjkljivosti zdravstva reševati z evtanazijami – nujno je sprejetje zakona o dolgotrajni oskrbi

»Napačno in etično nesprejemljivo bi bilo pomanjkljivosti zdravstva reševati z evtanazijami,« je prepričan doc. dr. Božidar Voljč, predsednik državne komisije za medicinsko etiko. Člani komisije se zavedajo, da se na vseh ravneh zdravstva »zaradi neustreznega zdravljenja, intervencij ali predolgega čakanja marsikatero zdravljenje, poseg ali življenje konča s prezgodnjo smrtjo – in da pomanjkljiva oskrba umirajočih lahko povzroča nepotrebno trpljenje in vsakršne stiske«, vendar v iskanju rešitev po njihovem trdnem prepričanju ni ključnega pomena uzakonitev evtanazije, temveč sprejetje nujno potrebnega zakona o dolgotrajni oskrbi.

Starejši

Strategij je dovolj, nujno je takojšnje izvajanje paliativne oskrbe s celotnimi timi! Ljudje namreč, tako doma kot v institucijah, umirajo v bolečinah, osamljeni in zapuščeni, prepuščeni svojcem – ali nikomur ...

Diskriminacija starejših na področju zdravstva je pri nas skrb vzbujajoča, najsi gre za izbiro osebnega zdravnika v domovih za starejše ali za dostopnost do zdravnika in storitev, zato je potrebno takojšnje ukrepanje, opozarja društvo Srebrna nit. Konkretne zahteve za ažurno sprejetje ukrepov, vključno s spremembo zakonodaje, so predstavniki te asociacije pred dvema tednoma naslovili na odgovorne institucije, vendar se zavedajo, da bo v resnici preteklo še veliko vode, preden bodo prijemi, s katerimi naj bi zmanjšali diskriminacijo in neustrezno skrb za starejše, tudi v resnici zaživeli. Po drugi strani pa se že doslej nedopustne razmere še naprej poslabšujejo, zato mora država, kot javno opozarja predsednica združenja za dostojno starost Biserka Marolt Meden, nemudoma ukrepati.

Pravice pacientov

V domovih za starejše namestitev slušnega aparata stane en evro. Skrb ali srh vzbujajoči ukrep?

Da dodatno zaračunavanje vseh možnih storitev v domovih za starejše postaja modna muha, ki po mnenju oskrbovancev, svojcev in širše javnosti postaja nenadzorovani poligon za ustvarjanje dobičkov, je danes javno opozoril tudi Boris Horvat – Tihi, podpredsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije ter vodja odbora naglušnih uporabnikov slušnih aparatov, ki deluje v sklopu zveze. V domovih za starejše so namreč začeli zaračunavati še eno storitev – namestitev slušnega aparata.

Starejši

Je dodatno zaračunavanje v domovih za starejše nadstandard ali nepravilnost? Če menite, da so vam oziroma vašemu svojcu storitev neupravičeno zaračunali, to sporočite na ZZZS!

Pred slabimi tremi tedni smo opozorili na skrb vzbujajoče anomalije pri skrbi za varovance v domovih za starejše in v socialno-varstvenih zavodih, kjer morajo varovanci oziroma njihovi svojci doplačevati za storitve, označene kot »razkošje«, čeprav gre v resnici za povsem standardne storitve, ki niso nič več kot osnovna pomoč ali nega. Se je v času od javnega poziva društva Srebrna nit k takojšnjemu ukrepanju odgovornih kaj spremenilo? Ne dosti. Z dvotedenskim zamikom smo prejeli odgovor ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, poslan iz kabineta ministrice; odgovorne institucije, med njimi tudi omenjeno ministrstvo, smo namreč prosili za odziv na navedbe v odprtem pismu društva Srebrna nit, ki je pozvalo k takojšnji odpravi sramotnih razmer, ko je v domovih za starejše treba doplačevati za kopanje, povijanje nog, za nameščanje slušnega aparata ... Na ministrstvu za delo trdijo, da so se z združenjem na to temo sestali, medtem ko združenje dokazuje, da temu ni bilo tako. Pri tem pa ostaja jasno, da po taki poti in na tak način do rešitev, ki so nujne, ne bo prišlo pospešeno.