Rak

Pravi moški ne zanikajo težav, ki jih zaznajo, ampak raje pravočasno ukrepajo, pa naj gre za raka prostate, mod, debelega črevesja, trebušne slinavke, pljuč – ali za duševne stiske, ki vodijo v razmislek o koncu življenja

Teze o tem, kakšen naj bi bil pravi moški, so bile že ničkolikokrat preigrane, z najrazličnejših zornih kotov. A še vedno je najmočnejši od argumentov ta, da je resnično pravi moški tisti, ki zna poskrbeti tudi za svoje zdravje – še vedno pa drži tudi to, da mu glavno oporo in podporo, predvsem pa spodbudo pri tem predstavlja njegova partnerka oziroma nekdo od bližnjih. S takšno resničnostjo, pa naj jo moški še tako zanikajo, se iz dneva v dan srečujejo tudi zdravniki, zato je prof. dr. Janja Ocvirk, predstojnica sektorja internistične onkologije Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana, glede tega zelo neposredna: »Moški se slabše odzivajo na vabila k sodelovanju v sklopu presejalnega programa, ki omogoča odkritje predrakavih sprememb ali raka v najzgodnejši fazi, prav tako pa so tudi redkobesednejši – zato onkologi spodbujamo prakso, da pacient pride k zdravniku skupaj s spremljevalcem, z nekom od bližnjih.« V sklopu meseca novembra, ki je že tradicionalno posvečen ozaveščanju o (marsikdaj prezrtem) zdravju moških in ozaveščanju o resnih obolenjih, ki moške pogosto prizadenejo, je razmislek o pravilnem ravnanju »pravega moškega« dragocen, posledično ukrepanje pa nujno – seveda ne le v tem obdobju, ampak nasploh.

Rak

Na pragu uvedbe četrtega presejalnega programa – za raka prostate

Dokler v Sloveniji ni zaživel program Svit, namenjen odkrivanju predrakavih in rakavih sprememb na debelem črevesju in danki, je bila v veliki večini primerov ta diagnoza postavljena šele, ko je bolezen že močno napredovala, zdravljenje je bilo posledično bistveno invazivnejše, kakovost življenja obolelega slabša, prognoza vse prej kot dobra. Danes je v več kot 70 odstotkih primerov bolezen odkrita tako zgodaj, da oboleli sploh ne potrebuje onkološkega zdravljenja; odzivnost vabljenih v program je dobra, a precej bolj po zaslugi žensk kot moških. Podobni dosežki se obetajo tudi pri novem presejalnem programu za raka na prostati – če se bodo, seveda, moški odzvali na možnost zgodnjega odkritja bolezni, ki bistveno poveča možnost za preživetje in za kakovostno življenje tudi po diagnosticiranju raka prostate.

Rak

Ker četrtino primerov raka na modih oziroma raka testisov pri nas odkrijejo šele v napredovali fazi, društvo OnkoMan v sklopu meseca movembra moške še dodatno spodbuja k rednemu samopregledovanju

November je zdaj že tako rekoč tradicionalno posvečen skrbi za zdravje moških; v tem mesecu, tako imenovanem movembru, se vrstijo pozivi k čim boljši ozaveščenosti, preventivi in zgodnji prepoznavi bolezenskih znakov, ki jih moški še vedno vse prepogosto prezrejo in se ne odločijo za (pravočasni) posvet z osebnim zdravnikom in za nadaljnje ukrepanje, ki bi jim lahko prihranilo prenekatero grenko izkušnjo pri prebolevanju katerega od resnih rakavih obolenj. Tudi zato je letos mesec movember posvečen ozaveščanju o raku mod oziroma raku testisov.

Rak

Rak prostate: »Moški ne priznamo, da nas je strah«

Danes pravijo, malo v šali, malo zares, da obstajata dve vrsti moških. V prvi skupini so tisti, ki so že imeli težave s prostato – v drugi pa oni, ki bodo te težave skorajda zagotovo izkusili, če bodo le živeli dovolj dolgo. Najresnejše in najbolj ogrožujoče obolenje prostate je rak prostate, bolezen, ki po 50. letu lahko prizadene polovico moških, s staranjem pa se delež obolelih povečuje. Tako v Sloveniji danes živi več deset tisoč moških, ki so jim postavili diagnozo rak prostate. Še vedno pa ostaja aktualno vprašanje, kako se spopasti s to boleznijo in kako jo čim hitreje in čim manj boleče premagati ter še naprej živeti kakovostno življenje – vprašanje, na katero je medicinska stroka skupaj z bolniki in združenjem Onkoman odgovarjala v novembru oziroma movembru, mesecu ozaveščanja o moškem zdravju in moških rakih (rak prostate, rak mod) pa tudi o drugih rakih, katerih pojavnost narašča, najsi gre za rak na danki in debelem črevesju, rak kože ali rak pljuč.