Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje: »Popolnoma nepošteno, nestrokovno in nesmiselno bi bilo, če bi ljudem dajali upanje, da bomo razmere uredili že v treh mesecih!«

Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje: »Popolnoma nepošteno, nestrokovno in nesmiselno bi bilo, če bi ljudem dajali upanje, da bomo razmere uredili že v treh mesecih!«

Danijel Bešič Loredan je bil vedno med tistimi zdravniki, ki so si upali javno opozoriti na anomalije v našem zdravstvenem sistemu, na nepravilnosti, sistemsko in individualno pogojene, ki so onemogočale udejanjanje ažurne, strokovno neoporečne, kakovostne in varne storitve v dobro bolnikov. Zdaj je pristal na drugi strani. Postal je minister za zdravje in v njegovih rokah ter rokah njegove ekipe, ki jo v teh dneh še dopolnjuje, so težke odločitve in poteze. Te bodo pomembno vplivale ne le na prihodnost slovenskega zdravstva, ampak tudi na verodostojnost tega nadvse pomembnega stebra družbe, od katerega je odvisno dobro celotnega prebivalstva. Kakšne so napovedi nove ministrske ekipe in kaj v resnici lahko pričakujejo zavarovanci oziroma bolniki, ki v zdravstvenem sistemu zaradi številnih nedoslednosti, anomalij in korupcije v zadnjih letih niso pristali v središču dogajanja, ampak na obrobju, odrinjeni v nepregledne čakalne vrste? Bo novi minister za zdravje kos izzivom, pred katerimi so vedno znova klecnili njegovi predhodniki?

Danijel Bešič Loredan, minister za zdravje: »Popolnoma nepošteno, nestrokovno in nesmiselno bi bilo, če bi ljudem dajali upanje, da bomo razmere uredili že v treh mesecih!«
Bo Danijelu Bešiču Loredanu uspelo presekati gordijski vozel slovenskega zdravstva?

»Nepošteno, nestrokovno in nesmiselno bi bilo, če bi ljudem dajali upanje, da bomo razmere uredili že v treh mesecih!« je na prvi novinarski konferenci v prostorih resornega ministrstva na Štefanovi 5, katerega delovanje je sicer razpršeno na štirih lokacijah po Ljubljani, poudaril minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki bo tudi v prihodnje delal kot specialist ortopedije; 20-odstotni delež tovrstne zaposlitve bo udejanjal praviloma ob koncu tedna – zato, da bo obdržal licenco za strokovno delo, ki se mu, kot pravi, kljub trenutno aktualni odločevalski vlogi ne namerava odpovedati. 

Na sistemski ravni namerava pravkar imenovani zdravstveni minister zapolniti številne vrzeli, ki jih pozna od blizu, iz neposredne prakse, ko se je bil primoran spopadati s sistemskimi ovirami, s katerimi se je srečeval na klinični ravni. Zdaj pa se je, nasprotno, sam znašel v vlogi, ki je del sistema – in na tej ravni danes tako stanovskim kolegom kot vsem zaposlenim v zdravstvu pa tudi ali predvsem bolnikom obljublja, da bo naredil vse za izboljšanje razmer v zdravstvu. In da bo z vsemi potezami, ki jih ima v načrtu, poskušal povrniti zaupanje v zdravstvo, ki se je, zlasti v zadnjih dveh letih, znašlo na resni preizkušnji. 

Vstop v areno, v kateri mrgoli izzivov

Danijel Bešič Loredan
Danijel Bešič Loredan

A že med prvim srečanjem ožje ministrske ekipe z novinarji je bilo nemogoče spregledati opazni kanec nemira in tudi vzvišene distance. Takšna naelektrena atmosfera je, seveda, lahko posledica intenzivnega dela, strateških usklajevanj in načrtovanih ali že izpeljanih dejanj, s čimer ne le ekipa Danijela Bešiča Loredana, ampak tudi celotna vlada sporoča, da se odpoveduje bonusu stotih dni miru. Po drugi strani pa je mogoče, da je takšna sprememba odraz novega pristopa, kakršnega v minulih desetletjih, kljub izmenjavi nepreglednega niza zdravstvenih ministric in ministrov, še nikoli doslej ni bilo mogoče zaznati v tako neposredni obliki.

Pristop je in bo zagotovo drugačen, kljub prisotnosti številnih »starih« obrazov, ki so se v vodenju ministrstva za zdravje ali delovanju v tem resorju že preizkusili – in se zdaj vračajo na politično prizorišče. V tej areni mrgoli izzivov, pa naj gre za načetost osnovnega zdravstva, za nedopustno dolge čakalne dobe, za logistične težave, ki so v zdravstveno-varstveni dejavnosti pogojene s kadrovskim mankom, z amortizirano opremo, z neustreznimi prostori, dotrajanimi stavbami pa tudi s povsem neustreznimi digitalnimi rešitvami, ki še vedno onemogočajo povezavo in izmenjavo vitalno pomembnih informacij med vsemi ravnmi zdravstvenega varstva. Veliko je težav, še več je interesov; ti se skrivajo zlasti v naložbenih poljih zdravstva, prepredenih s korupcijo.

Pristop je in bo zagotovo drugačen, kljub prisotnosti številnih »starih« obrazov, ki so se v vodenju ministrstva za zdravje ali delovanju v tem resorju že preizkusili – in se zdaj vračajo na politično prizorišče.

Radikalna reorganizacija ministrstva še ni končana

Aktualni minister obljublja rešitve – in zagotovo ve, o čem govori. Začel je boleče odločno, najprej z radikalno prevetrijo ekipe na ministrstvu. V tem tednu pa se začno vrstiti srečanja in dueli, v katerih bodo sogovorniki pospešeno iskali rešitve za najakutnejše probleme slovenskega zdravstva, rešitve, ki naj bi bolnikom vrnile tisto, kar so v zadnjih desetletjih v resničnem življenju izgubili: pravico do hitre, kakovostne storitve, pravico do čim krajše diagnostične poti, do postavitve diagnoze, ki omogoči pravočasni začetek zdravljenja. Ujetost v čakalnih vrstah, ki so vse daljše, je slaba osebna izkaznica sistemske ureditve, ki je doslej še nihče ni zmogel resno reformirati.

Po drugi strani se je reorganizacija resornega ministrstva začela izjemno radikalno – in ni še končana. Minister ob tem zagotavlja, da se postopki in odslovitve kadra odvijajo v skladu z obstoječo zakonodajo in z navodili kabineta predsednika vlade, pri čemer naj bi člani stare ekipe, ki so z ministrstva odšli skupaj s prejšnjim ministrom Janezom Poklukarjem, »po naših informacijah že imeli zagotovljene nove zaposlitve«. Nova ekipa pa bo, tako Danijel Bešič Loredan, zavezana imperativu »delati bolje, drugače, več«, kar naj ne bi bilo pogojeno s politično obarvanostjo.

In kaj v kontekstu načrtovanih sprememb izpostavlja aktualni minister za zdravje? Iskanje rešitev bo prednostno usmerjeno v tri akutne točke, ki (lahko) tudi v prihodnje močno (o)krnijo delovanje našega zdravstva. Prvič: saniranje razmer v osnovnem zdravstvu in preprečitev odhajanja medicinskih sester iz zdravstvenih ustanov. Drugič: ureditev pogojev za odpravo čakalnih vrst. Tretjič: priprava na jesenski val koronavirusnih okužb, ki ne smejo več okrniti delovanja našega zdravstva.

Iskanje rešitev bo prednostno usmerjeno v tri akutne točke:

  • saniranje razmer v osnovnem zdravstvu in preprečitev odhajanja medicinskih sester iz zdravstvenih ustanov;
  • ureditev pogojev za odpravo čakalnih vrst;
  • priprava na jesenski val koronavirusnih okužb, ki ne smejo več okrniti delovanja našega zdravstva.

Čarobne paličice ni, po opredelitvi rešitev bo treba določiti roke za njihovo uresničitev

Že v tem tednu se bo ekipa ministrstva za zdravje sestala z vsemi akterji, vpetimi v reševanje razmer na primarni ravni; skupek najbolj perečih zadev in predlogov za njihovo rešitev naj bi čim prej udejanjili v praksi, »a vedno v sodelovanju s stroko. Trenutno pa, tudi v povezavi z interventnim zakonom, ki bo pripravljen do srede, iščemo optimalno rešitev. Skupaj z zdravniki, s predstavniki celotne primarne ravni in tudi zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bomo stopili pred kamere ter povedali, kateri so tisti ukrepi, ki lahko omogočijo izboljšanje razmer na primarni ravni zdravstvenega sistema – in kaj bo to pomenilo za zavarovance oziroma za paciente v obdobju treh mesecev, šestih mesecev, enega leta in treh let,« pojasnjuje Danijel Bešič Loredan. 

Ob tem dodaja: »Idej in predlogov je veliko, a vedeti moramo, da čarobne paličice ni ... Zato želimo imeti konkretne rešitve z nedvoumno določenimi časovnicami – in mislim, da nam bo to uspelo najkasneje v dveh tednih.«

Ekipa resornega ministrstva pozna razmere, ki se tičejo čakalnih vrst in čakalnih seznamov – trenutno se usklajujejo glede predlogov, »ki so že na mizi. Najverjetneje bo tako, da bodo zdravstvene ustanove dobile navodila, naj čakalne vrste prečistijo. Aktualna bo tudi takojšnja komunikacija in digitalizacija med NIJZ in ministrstvom, kajti podatke o čakalnih vrstah, ki zdaj niso enotni, je treba poenotiti. Ko bomo to naredili, bomo vedeli, kakšno je v resnici stanje. Mislim, da bomo do rešitev prišli do konca junija, nakar bomo lahko delali na podlagi objektivnih čakalnih seznamov,« meni zdravstveni minister, ki je prepričan, da se v praksi nikoli več ne sme zgoditi, »da imamo čakalne sezname, ki niso ne verodostojni in ne ažurni«.

Idej in predlogov je veliko, a vedeti moramo, da čarobne paličice ni. Popolnoma nepošteno, nestrokovno in nesmiselno bi bilo, če bi ljudem dajali upanje, da bomo razmere uredili že v treh mesecih. Zato želimo imeti konkretne rešitve z nedvoumno določenimi časovnicami – in mislim, da nam bo to uspelo najkasneje v dveh tednih.

Med ministrovimi svetovalci tudi dr. Erik Brecelj

Z ministrom Loredanom Bešičem bo sodeloval tudi dr. Erik Brecelj, kirurg z Onkološkega inštituta Ljubljana, ki se nikoli ni izogibal kritiki anomalij v sistemu, ki najbolj škodijo bolnikom. Toda borec proti korupciji v zdravstvu, ki si je v preteklosti skupaj z zdajšnjim zdravstvenim ministrom prizadeval za ohranitev dobrega v zdravstvu in za ukinitev sistemskih pijavk, saj se te zažirajo v finančna sredstva, ki bi morala biti namenjena zdravljenju, še naprej ostaja na onkološkem inštitutu. Bo pa dr. Brecelj kot član in podpredsednik zdravstvenega sveta ter ministrov svetovalec lahko vplival na sistemske spremembe, ki se obetajo v zdravstvu.

»Kaj pričakujem od njega? Da je kirurg, da je prijatelj in da je še naprej kritičen do sistema. Da nam pove za vsako napako, ki jo bomo naredili – in to, če je treba, tudi javno obelodani,« pravi Danijel Loredan Bešič.

Kaj pričakujem od njega? Da je kirurg, da je prijatelj in da je še naprej kritičen do sistema. Da nam pove za vsako napako, ki jo bomo naredili – in to, če je treba, tudi javno obelodani.

Tlakovanje osnov za spremembo sistema

Na resornem ministrstvu želijo najkasneje v letu dni zbrati verodostojne podatke o tem, koliko slovenski zdravstveni sistem v resnici zmore, o tem, kje so zgornje meje delovanja, obremenitev ter izkoriščenosti prostora, opreme in kadra – na vseh ravneh zdravstvenega varstva. 

»Ti podatki bodo podlaga za pripravo sistemskega zakona in posledično za umestitev tipologije zdravstvenega sistema, prevladujoče v zahodnih državah, v naš zdravstveni sistem za naslednjih 20 let,« napoveduje Bešič Loredan ter doda, da nameravajo za izvajanje maksimalno možnih storitev v sistemu zagotoviti 500.000.000 evrov.

Verodostojni podatki o zmogljivosti našega zdravstva bodo podlaga za pripravo sistemskega zakona – in posledično za umestitev tipologije zdravstvenega sistema, prevladujoče v zahodnih državah, v naš zdravstveni sistem za naslednjih 20 let.

Do srede že nared osnutek interventnega zakona?

Tjaša Vidic
Tjaša Vidic

Glede interventnega zakona, ki naj bi bil v obliki osnutka pripravljen do srede, ministrova svetovalka Tjaša Vidic pojasnjuje, da strokovna skupina, ki pripravila predlog zakona, še ni v celoti sestavljena, bo pa v kratkem. Podobno velja tudi za koordinacijo prenove zdravstvenega sistema. 

»V najkrajšem možnem času bomo imenovali tako strateški svet za zdravstveno nego in strateški svet za prenovo zdravstvenega sistema kot tudi zdravstveni svet,« zagotavlja Tjaša Vidic, ki bo skrbela za povezavo s premierovim kabinetom. »Ker je tudi aktualna vlada zdravstvo opredelila kot prioriteto, bomo zagotavljali stalno komunikacijo s kabinetom predsednika vlade in ga obveščali o nadaljnjih korakih, za katere se bomo potrudili, da bi jih čim hitreje izvedli.«

Ker je tudi aktualna vlada zdravstvo opredelila kot prioriteto, bomo zagotavljali stalno komunikacijo s kabinetom predsednika vlade in ga obveščali o nadaljnjih korakih, za katere se bomo potrudili, da bi jih čim hitreje izvedli.

Za zdaj sistem ostaja tak, kot je

»V tem trenutku sistem ostaja tak, kot je. Poskušali ga bomo samo stabilizirati, pri čemer bo pomembno troje: COVID strategija, primarna raven in čakalne vrste. Implementacija zakonodajnih novosti, ki so v pripravi, je predvidena kasneje – ko obstoječi sistem stabiliziramo, ko umirimo strasti in ko nam bo zdravstveni sistem spet uspelo povezati v celoto,« poudarja minister za zdravje.

Kar se tiče načrtovane ustanovitve urada za nadzor, kakovost in investicije, pa bo vzpostavitvi urada – ta naj bi zaživel najkasneje v dveh do treh tednih in takrat bosta ukinjena direktorata za ekonomiko in za razvoj – sledilo urejanje vodenja bolnišnic, implementacije kakovosti in investicij. 

»Prek investicij se bomo lotili tudi področja nabav. A to področje lahko počaka pol leta ali leto dni, ker ni prioriteta. Najprej moramo z analizami poslovanja bolnišnic ugotoviti, kako je s stroški in kakšne so razlike med posameznimi bolnišnicami. Potem bomo to področje premestili pod urad in kasneje pod agencijo, a šele po tehtnem premisleku, po analizi, kako to optimizirati. Da bi lahko to dosegli, bo treba neposredno poseči v vodenje bolnišnic, pridobiti podatke, dati bolnišnice na skupni imenovalec in, seveda, s temi podatki znati tudi upravljati,« meni Danijel Bešič Loredan.

Implementacija zakonodajnih novosti, ki so v pripravi, je predvidena za takrat, ko obstoječi sistem stabiliziramo, ko umirimo strasti in ko nam bo zdravstveni sistem spet uspelo povezati v celoto.

Večji fokus v področje nadzora, kakovosti in naložb

Aleš Šabeder
Aleš Šabeder

Aleš Šabeder, ki se na ministrstvo za zdravje vrača kot nekdanji minister, trenutno po pooblastilu vodi dva direktorata – za zdravstveno ekonomiko in za razvoj zdravstvenega sistema, ki bosta po ustanovitvi urada delno preoblikovana in bosta zagotovila tudi kadrovske temelje za novo sestavo urada za nadzor, kakovost in investicije. 

»Zakaj taka organizacijska sprememba? Na področju javnih zdravstvenih zavodov se je v mnogih letih pokazalo, da bo nadzorno funkcijo treba prilagoditi, jo profesionalizirati in jo delno približati tudi funkciji nadzora, kakršno poznamo v gospodarstvu. Novim članom svetov zavodov oziroma nadzornikom bo treba dati več odgovornosti, več pristojnosti in tudi primerno plačilo, kar nam bo pomagalo, da zberemo primerno ekipo z znanjem iz prava, ekonomije in zdravstvene oziroma zdravniške stroke,« poudarja Šabeder.

Poleg nadzorne funkcije bo urad bdel tudi nad področjem kakovosti, ki je tudi ali predvsem v zdravstveni sferi izjemno pomembno, a vendar vse prepogosto še vedno spregledano in podcenjeno. »Kot primer lahko povem, da na ministrstvu za zdravje trenutno za kakovost skrbita dva sodelavca, kar je glede na obseg del in nalog ter glede na pomembnost tega področja bistveno premalo, zato bomo v sklopu urada to funkcijo zagotovo okrepili,« zagotavlja Aleš Šabeder, svetovalec ministra za zdravje.

Kar se tiče tretjega, najobsežnejšega področja v domeni urada – področja naložb, pa bo, tako Šabeder, »v prihodnjih letih iz različnih virov na voljo večji obseg finančnih sredstev. Posledično bo obseg naložb in del večji, zato želimo tudi na tem področju optimizirati delokrog. Danes je sektor za investicije umeščen v direktorat za zdravstveno ekonomiko.« 

Že nekaj let, tudi v času, ko je bil zdravstveni minister Aleš Šabeder, sta se odvijala polemika in razmislek, kako okrepiti, posodobiti in prenoviti področje investicij v organizacijski strukturi ministrstva. 

»Po naši oceni bo urad primerna osnova za kakovostnejše in učinkovitejše upravljanje vseh naložb, ki v prihodnjih letih prihajajo v zdravstveni sistem. Urad pa bo skrbel tudi za pripravo sistemskega zakona za ustanovitev samostojne agencije, ki bo potem, ko bo zakon sprejet oziroma uveljavljen, prevzela naloge urada. Že v prihodnjem tednu bomo pripravili interventni zakon, potem pa tudi vse podlage za ustanovitev urada,« dodaja Šabeder.

 Na področju javnih zdravstvenih zavodov se je v mnogih letih pokazalo, da bo nadzorno funkcijo treba prilagoditi, jo profesionalizirati in jo delno približati tudi funkciji nadzora, kakršno poznamo v gospodarstvu. Novim članom svetov zavodov oziroma nadzornikom bo treba dati več odgovornosti, več pristojnosti in tudi primerno plačilo.

Ureditev področja nabav in v lov na korupcijo

Tudi minister Loredan Bešič poudarja, da resorno ministrstvo v sklopu urada združuje tri najkompleksnejša področja v zdravstvu, s čimer jih umika iz obstoječe strukture na ministrstvu. Zakaj?

»Vsi vemo, kako poteka korupcija v zdravstvu. Na ta način želimo pridobiti informacije, korupcijo identificirati, ji nadeti imena, obraze, spoznati tok denarja ...,« napoveduje minister in dodaja: »Vemo, kako je v zdravstvenem sistemu, kar se tiče investicij ali zdravil – najmanj pa je urejen sistem nabav medicinskih pripomočkov, kjer nas čaka še veliko dela. Imamo torej dve odprti zgodbi: investicije, ki jih bomo revidirali, kajti zavedamo se, da je infrastruktura v zdravstvu močno zastarela in da marsikatera bolnišnica potrebuje hitro, takojšnjo prenovo. Zavedamo pa se tudi, da obstaja nekaj rezerv na področju nabavljanja materiala in opreme, kajti to področje nikoli ni bilo ustrezno revidirano – kljub sklepom računskega sodišča, ki jasno kažejo, kakšno je stanje. Vendar teh sklepov nihče ne upošteva ...«. 

Korupcijo želimo identificirati, ji nadeti imena, obraze, spoznati tok denarja ...

Iskanje skupne rešitve za sindikate v javnem sektorju

Zadev, ki zahtevajo popravo in odpravo krivic ter anomalij, je v zdravstvu veliko. Med njimi so tudi stavkovne zahteve, ki vedno znova ostajajo na pogajalski mizi, nerešene in neusklajene.

Minister pravi takole: »Vlada je imenovala skupino za pogajanja s sindikati. Po zdajšnjih informacijah bomo do septembra imeli podatek, kako se lotiti reforme plačnega sistema javnih uslužbencev. O tem, kaj se bo zgodilo z enotnim plačnim sistemom, kako ga bomo nadgradili, spremenili, pa trenutno lahko rečem le, da si želimo odprto komunikacijo z vsemi sindikati v javnem sektorju – in rešitev bo skupna za vse.«

O tem, kaj se bo zgodilo z enotnim plačnim sistemom, kako ga bomo nadgradili, spremenili, pa trenutno lahko rečem le, da si želimo odprto komunikacijo z vsemi sindikati v javnem sektorju – in rešitev bo skupna za vse.

Čakajoč tudi na duel z ZZZS

Na prvem uradnem srečanju z novinarji je Danijel Bešič Loredan med drugim povedal, da mu je generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar takoj, ko je postal minister, predlagala srečanje; to se bo odvilo ta teden. 

»Soočiti se je treba z dejanskim stanjem in interpretirati številke tako, da najdemo kompromis. Stanje je, žal, takšno, da pacienti ne čutijo tistega, kar morda vidi ZZZS kot plačnik. Toda tako, kot je bila razdeljena družba, je razdeljen tudi zdravstveni sistem. Vsi so se umaknili, vsak na svoje bojne linije; želijo obdržati svoj položaj, so razočarani in imajo velika pričakovanja. Naloga vlade in ministrstva za zdravje pa je: najti rešitev, ki bo najboljša za pacienta. To bo naše vodilo. In najverjetneje bomo vsi v sistemu morali stopiti korak nazaj, da bomo lahko naredili dva koraka naprej – proti pacientom,« je neposreden zdravstveni minister.

Najverjetneje bomo vsi v sistemu morali stopiti korak nazaj, da bomo lahko naredili dva koraka naprej – proti pacientom.

Takoj v reorganizacijo ministrstva

Danijel Bešič Loredan pojasnjuje, da je nova ekipa takoj po prihodu na ministrstvo pospešeno začela z delom. »Vemo, kaj delamo. Pri zadevah, ki so bile že v teku, ni prišlo do zastojev. Revizijo primopredaje bomo naredili v roku meseca dni, zdaj pa se fokusiramo na to, da bo ministrstvo za zdravje do konca junija v celoti reorganizirano – kot operativna, hitro delujoča, vitalna struktura. Tako se bomo lahko ustrezno pripravili na vse, kar nas čaka.«

Zdaj se fokusiramo na to, da bo ministrstvo za zdravje do konca junija v celoti reorganizirano – kot operativna, hitro delujoča, vitalna struktura. Tako se bomo lahko ustrezno pripravili na vse, kar nas čaka ...

Nujna je umiritev razmer v zdravstveni negi

Na ministrstvu bo na novo zaživel direktorat za zdravstveno nego, ki se bo začel sistemsko posvečati zdravstveni negi, številčno najmočnejšemu delu zdravstvenega sistema. 

»Umiriti želimo razmere v zdravstveni negi, ki so najbolj kritične, kajti medicinske sestre pospešeno odhajajo iz sistema,« pravi minister. Tudi sestanek na to temo bo v tem tednu, kajti, kot poudarja Danijel Bešič Loredan: »Zdravstvena nega je zelo pomemben del tega sistema in položaj zaposlenih v zdravstveni negi je treba urediti – da se bodo počutili dobro, da bodo lahko odločali, v kakšnem sistemu želijo delati. Da se uskladijo in da, nenazadnje, tudi na najvišji ravni povedo, kaj je tisto, kar je prav – vlada pa jih mora slišati.«

Zdravstvena nega je zelo pomemben del tega sistema in položaj zaposlenih v zdravstveni negi je treba urediti – da se bodo počutili dobro, da bodo lahko odločali, v kakšnem sistemu želijo delati. 

Pospešeno tudi v priprave na jesenski val COVID okužb

V kontekstu epidemije COVID, ki je v zadnjih letih izrazito zaznamovala ne le delo v zdravstvu, ampak življenje nasploh, pri nas in po vsem svetu, so v tem trenutku aktualne priprave na jesenski val okužb.

»Epidemije ni konec. Ministrstvo za zdravje je ukinilo strokovno skupino, ker so epidemiološki podatki dobri, vidimo pa tudi, kaj se dogaja po svetu. Prav zato želimo epidemiološki del vodenja epidemije preseliti na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ); po sklepu vlade bo za sestavo strokovne skupine in vodenje v sklopu NIJZ poskrbel dr. Mario Fafangel, medtem ko bo skupina na ministrstvu iskala najboljše rešitve za to, kako naslednji val COVID pacientov umestiti v zdravstveni sistem tako, da bo ta deloval naprej, brez vmesnih kratkih stikov,« poudarja minister. 

Konec junija bodo, kar se tiče sprememb pri obvladovanju naslednjega vala okužb s koronavirusom SARS-CoV-2, znana temeljna izhodišča. Julija in avgusta se bodo odvijala dogovarjanja z ustanovami na primarni, sekundarni in terciarni ravni ter v domovih za starejše o tem, kako zagotoviti najustreznejši način za vodenje epidemije novega koronavirusa – način ki ne bo zahteval zaustavljanja zdravstvenega sistema. 

Strategija se kasneje ne bo spreminjala, trdi Danijel Bešič Loredan. »Ostala bo taka, kakršno bomo predstavili v začetku septembra. Temeljila bo na stroki.«

Strategija se kasneje ne bo spreminjala. Ostala bo taka, kakršno bomo predstavili v začetku septembra. Temeljila bo na stroki.

Danijel Besic Loredan - strategija

Simbolične fotografije: iStock; portreti: Diana Zajec

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Značke

Čakalne vrste

 

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona