Na ta problem je v sklopu aktualne AmChamove okrogle mize opozoril tudi asist. mag. Matej Beltram, oftalmolog, ki v srži pozna ustroj zdravstvenega sistema – pa ne le slovenskega, ampak tudi švicarskega, portugalskega, italijanskega ... Zdravnik, ki si skupaj s stanovskimi kolegi, angažiranimi v sklopu skupine zdravstvo.si, že dolgo prizadeva za celovite spremembe v slovenskem zdravstvu, je bil v razpravi nedvoumen: »Ne moremo govoriti, da imamo dober in delujoč sistem, če imamo tako dolge čakalne dobe in toliko korupcije v sistemu. Če bomo ostali v miselnem kalupu državnega zdravstva, mu zagotavljali vedno več denarja in ustanavljali vedno nove agencije, komisije, odbore, bomo poskrbeli za eno samo stvar – za dodatno porabo finančnih sredstev, učinka pa ne bo nobenega. Spremembe so resnično nujne in zgoditi se morajo hitro.«
Ne moremo govoriti, da imamo dober in delujoč sistem, če imamo tako dolge čakalne dobe in toliko korupcije v sistemu. Če bomo ostali v miselnem kalupu državnega zdravstva, mu zagotavljali vedno več denarja in ustanavljali vedno nove agencije, komisije, odbore, bomo poskrbeli za eno samo stvar – za dodatno porabo finančnih sredstev, učinka pa ne bo nobenega. Spremembe so nujne in zgoditi se morajo hitro.
asist. mag. Matej Beltram, član skupine zdravstvo.si
Apel zdravemu razumu, poziv k reformi, predlog za ureditev javnih naročil
Že zdaj se uresničujejo napovedi, kako boleče bomo čez čas občutili posledice COVID obdobja – mnogi pacienti s težkimi obolenji, ki v poldrugem letu niso dobili zelene luči za diagnostiko in začetek zdravljenja, zdaj v povprečju prihajajo na zdravljenje s 30 odstotkov težjo, napredovalo boleznijo.
Ob vsem tem so opozorila o nujnih spremembah v zdravstvu, ki jih v zadnjem času najglasneje in najvztrajneje ponavljajo zdravniki iz skupine zdravstvo.si, kot apel zdravemu razumu. Vendar ta v političnem miljéju še ni naletel na pravega naslovnika, takšnega, ki bi nujne, korenite spremembe zagovarjal in spodbudil njihovo uveljavitev brez fige v žepu.
Konkreten primer sistemske anomalije na področju, ki je sicer pri nas pravno-formalno dorečeno in »urejeno«, so postopki javnega naročanja. Pri javnih naročilih se namreč – dokazano in dokazljivo – neznanokam izgublja na milijone evrov, ki bi morali biti namenjeni zdravljenju.
Na ministrstvu za zdravje so zato ustanovili delovno skupino, ki naj bi pripravila radikalne zakonodajne spremembe na tem področju – in k sodelovanju povabili tudi predstavnike enajsterice zdravnikov iz skupine zdravstvo.si, saj se ti za tovrstne spremembe zavzemajo že od razkrinkanja preplačil pri žilnih opornicah oziroma stentih. Predstavniki skupine, katere član je tudi Matej Beltram, so pripravili izvedbene predloge, ki pa predstavnikom resornega ministrstva niso »odgovarjali«.
Konkreten primer sistemske anomalije na področju, ki je sicer pri nas pravno-formalno dorečeno in »urejeno«, so postopki javnega naročanja. Na tem področju se – dokazano in dokazljivo – neznanokam izgublja na milijone evrov, ki bi morali biti namenjeni zdravljenju. In očitno ni (politične) volje, da bi takšno nedopustno dogajanje preprečili.
Konec sodelovanja z ministrstvom ...
Ko so predstavniki skupine zdravstvo.si po treh mesecih sodelovanja z resornim ministrstvom in sedmih sejah uvideli, da resnega namena za uvedbo sprememb pri javnem naročanju v resnici ni, so odšli, zaradi plehkosti politike, ki v praksi preprosto pozabi na dobre namene in obljube iz predvolilnega obdobja.
Javno in jasno so pojasnili, zakaj se odpovedujejo donkihotskemu sodelovanju z resornim ministrstvom, medtem ko je to v kasnejšem odzivu za javnost zgolj obžalovalo njihovo odločitev, češ da je bilo sodelovanje dobro ...
Prof. dr. Marko Noč, dr. Blaž Mrevlje in Krištof Zevnik so v imenu celotne skupine zdravstvo.si pred tremi tedni pod okriljem zdravniške zbornice javno predstavili razloge za prenehanje sodelovanja z resornim ministrstvom pri ureditvi področja javnega naročanja.
O tem smo na zdravstvenem portalu izčrpno pisali že v sklopu omenjenega dogajanja:
- Skupina zdravstvo.si, ki želi ustaviti korupcijo in odtekanje zdravstvenega denarja, zapušča delovno skupino ministrstva za zdravje, ker ta ni imela posluha za možnost privarčevanja več sto milijonov evrov na leto
- Marko Noč I Ukinitev preplačevanja medicinskega materiala je nujna
- Blaž Mrevlje I Z ureditvijo javnih naročil bi prihranili do 400 milijonov evrov na leto
- Krištof Zevnik I Nov primer nedotakljivosti državnih veledobaviteljev v zdravstvu
Povabilo v »hram demokracije« na nujno sejo komisije za nadzor javnih financ
In potem se je zganila tudi politika; skupina poslancev je zahtevala sklic nujne seje državnozborske komisije za nadzor javnih financ, da bi izvedeli, zakaj je znova prišlo do blokade pri poskusu izboljšanja javnega naročanja v zdravstvu.
Odgovori, čeprav ne neposredni, so izjemno povedni – kot je povedno tudi sporočilo enajsterice zdravnikov, ki ga je v državnem zboru ta teden predstavil njihov predstavnik, priznani zdravnik prof. dr. Marko Noč.
»Z vzpostavitvijo normalnih evropskih cen bi slovenskemu zdravstvu in bolnikom po naših ocenah na letni ravni lahko prihranili več sto milijonov evrov. Klasični izgovor slovenskih zastopnikov, češ da je slovensko tržišče premajhno za doseganje podobnih cen, ne vzdrži. Tudi slovensko avtomobilsko tržišče je bilo v letu 2018 kar 47-krat manjše kot nemško, pa isti avtomobil v Sloveniji ni bil bistveno dražji kot v Nemčiji. Ker slovenski zastopniki kljub temu še vedno vztrajajo na neprimerljivo višjih cenah zdravil, medicinskih pripomočkov, naprav in potrošnega materiala, mora Slovenija izkoristiti svoje članstvo v EU, ki prinaša tudi eno izmed najbolj ključnih pridobitev: enoten evropski trg z deklarirano prostim pretokom blaga. To omogoča, da lahko država ali posamezne zdravstvene ustanove brez carin in administrativnih ovir kupujejo izdelke v EU – tam, kjer je zanje najceneje in najugodneje,« poudarjajo člani skupine zdravstvo.si v skupni izjavi, namenjeni razpravi v sklopu zadnje nujne seje komisije za nadzor javnih financ.
Rešitev v dobro javnega zdravstva in bolnikov
Deveterica zdravnikov je trdno prepričana, da bi k dobri rešitvi, pregledni ureditvi, odpravi pretirano visokih cen medicinskega materiala in posledičnim prihrankom v zdravstvu, ki postaja vse slabše dostopno, pripomogel njihov predlog za nov model javnega naročanja. Čeprav bi z njegovo uveljavitvijo v Sloveniji onemogočili ponavljanje dosedanje prakse, anomalij, nepravilnosti in tudi korupcije, na resornem ministrstvu ni dobil celovite podpore; zato so zdravniki predlog, ki naj bi presekal dolgo uveljavljeno goljufanje pri teh postopkih, javno objavili. Predstavljamo ga tudi na zdravstvenem portalu:
Avtorji modela namreč še vedno upajo, da bodo tisti politiki, ki ne bodo prvenstveno gledali na lastne interese, spoznali in priznali dolgoročni pomen takšne rešitve in pripomogli k njeni uveljavitvi.
Klasični izgovor slovenskih zastopnikov, češ da je slovensko tržišče premajhno za doseganje podobnih cen, ne vzdrži. Tudi slovensko avtomobilsko tržišče je bilo v letu 2018 kar 47-krat manjše kot nemško, pa isti avtomobil v Sloveniji ni bil bistveno dražji kot v Nemčiji.
»Zdravstvo ni ne desno in ne levo, ampak od vseh nas in za vse nas«
»Od vladajoče politike – in ve se, katere stranke so bile od leta 2012 na oblasti! – smo upravičeno pričakovali, da se bo po aferi z žilnimi opornicami področje nabav v zdravstvu prednostno in sistemsko uredilo. Pričakovali smo, da bo Slovenija izkoristila instrument enotnega evropskega trga ter tako na letni ravni privarčevala nekaj 100 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja, ki bi ga lahko uporabila za razvoj sodobnega evropskega javnega zdravstva. Žal motiva in volje vladajočih koalicij po takšnih spremembah zakonodaje ni bilo,« ugotavlja prof. dr. Marko Noč.
»In kje smo danes? To, da je izredna seja sklicana na zahtevo strank, ki so bile na oblasti med leti 2012 in 2020 in ki v tej smeri niso naredile nič, jemljemo kot dobrodošlo spoznanje njihove lastne zmote. Po drugi strani pa tudi politična opcija, ki je prej upravičeno kritizirala obstoječe stanje, še ni uvedla ključnih sprememb. Zakaj je temu tako, nas niti ne zanima, smo pa prepričani, da zdravstvo ni ne desno in ne levo, ampak od vseh nas in za vse nas. Zdravniki, ki smo zagovorniki bolnikov in vsem dostopnega javnega zdravstva, zato od vseh parlamentarnih strank pričakujemo in zahtevamo, da postavite javni interes, odnos do davkoplačevalskega denarja in interes slovenskih bolnikov nad politične igre ter da strokovno ustrezen zakon čim prej vložite v zakonodajni postopek in ga prednostno sprejmete,« je sporočilo članov skupine zdravstvo.si v parlamentarne klopi, med poslance, predstavnike vseh političnih opcij, prenesel Marko Noč.
Zdravniki, ki smo zagovorniki bolnikov in vsem dostopnega javnega zdravstva, zato od vseh parlamentarnih strank pričakujemo in zahtevamo, da postavite javni interes, odnos do davkoplačevalskega denarja in interes slovenskih bolnikov nad politične igre ter da strokovno ustrezen zakon čim prej vložite v zakonodajni postopek in ga prednostno sprejmete.
prof. dr. Marko Noč, dr. Blaž Mrevlje, asist. mag. Matej Beltram, Krištof Zevnik, doc. dr. Andrej Vranič, prof. dr. Simon Podnar, asist. mag. Gorazd Kalan, doc. dr. Matic Jurij Kališnik in doc. dr. Samo Vesel
V pričakovanju epiloga
In kakšen bo epilog dogajanja, ki je zaznamovalo ta teden in znova vrglo fokus na probleme slovenskega zdravstva, ki so vse prej kot zanemarljivi?
Če ob tem pomislim na vse velike ideje in poglobljene predloge, zasnovane v zadnjih desetletjih, na koncu pa vedno pospravljene v najgloblje predale, se bojim, da se utegne zgodba ponoviti. Težava pa je v tem, da bi in bo nadaljnje zakrivanje oči pred resničnostjo spet najbolj prizadelo obolele. Ti potrebujejo kakovostno, varno, celovito, predvsem pa pravočasno strokovno ukrepanje – vendar bo to v sistemu zdravstvenega varstva, če bo ostal nespremenjen, sčasoma postalo le pobožna želja.
Po drugi strani pa bi, kot so prepričani predstavniki skupine zdravstvo.si, predlagani model javnega naročanja lahko postal »precedenčni primer poštenega in transparentnega naročanja za celotno področje Zahodnega Balkana, kar naj bi bila tudi ena izmed prioritet slovenskega predsedovanja EU. Poleg tega bo, v luči verjetne post-COVID ekonomske krize, vsak prihranjen evro v našem zdravstvenem sistemu zelo dobrodošel, če želimo vsaj približno ohraniti raven zdravstvene oskrbe naših bolnikov – in končno, po tridesetih letih, vzpostaviti moderno evropsko javno zdravstvo.«
Vsak prihranjen evro bo v našem zdravstvenem sistemu zelo dobrodošel, če želimo vsaj približno ohraniti raven zdravstvene oskrbe naših bolnikov – in končno, po tridesetih letih, vzpostaviti moderno evropsko javno zdravstvo.
člani skupine zdravstvo.si
Ribarjenje v kalnem ali reševanje problemov?
Seveda je takšno pričakovanje izjemen izziv, ne le za družbo kot celoto, ampak predvsem za politiko – ne levo ne desno, ampak takšno z iskrenimi nameni in vizijo, usmerjeno v skrb za dobro slehernega Slovenca. Za politiko, ki bi si tovrstne spremembe drznila sprejeti in jih uveljaviti. A za zdaj se zdi, da so takšna upanja prejkone utopična – če pogledamo samo področje nabav v zdravstvu, ki očitno ostaja izjemna, vedno dobrodošla priložnost za ribarjenje v kalnem.
Na resornem ministrstvu pripravljajo spremembe, ki bodo, kot kaže, ohranile status quo na tem področju. V istem času, ko je del poslancev zahteval odgovore in odgovornost za takšno ravnanje, pa so drugi poslanci v zakonodajni postopek vložili novelo zakona, ki določa postopke javnega naročanja pri nabavah v zdravstvu, kjer so finančni vložki visoki, priložnosti za iskanje dodatnega zaslužka, pa čeprav na račun bolnih, pa očitno marsikomu vabljive.
Pravzaprav je neverjetno, da po vseh letih in desetletjih izgubljenih priložnosti novi akterji vedno znova ponavljajo stare »napake«. Zato se ne kaže čuditi ugotovitvi prof. dr. Marka Noča, ki je poslanskemu naštevanju problemov (brez iskanja rešitev) dodal zgolj kratko, a močno misel: če bi se sam zdravljenju pacientov posvečal tako, kot se politiki posvečajo reševanju in odpravljanju resničnih, perečih problemov v slovenski družbi, bi bili rezultati zdravljenja izjemno slabi, umrljivost pacientov pa visoka.
Pravzaprav je neverjetno, da po vseh letih in desetletjih izgubljenih priložnosti novi akterji vedno znova ponavljajo stare »napake«. Zato se ne kaže čuditi ugotovitvi prof. dr. Marka Noča, ki je poslanskemu naštevanju problemov (brez iskanja rešitev) dodal zgolj kratko, a močno misel: če bi se sam zdravljenju pacientov posvečal tako, kot se politiki posvečajo reševanju in odpravljanju resničnih, perečih problemov v slovenski družbi, bi bili rezultati zdravljenja izjemno slabi, umrljivost pacientov pa visoka.
Ob tem se lahko utemeljeno vprašamo,
kam našo družbo pelje politična (samo)volja, ki še v nobeni kombinaciji ni bila idealna. Vemo namreč, kje smo – pa ne samo zaradi epidemije in dogajanja, ki je Slovenijo zaznamovalo v zadnjem letu in pol. Vemo tudi, kje so bolniki – v čakalnih vrstah, iz katerih zdaj do zdravljenja uspevajo priti v najmanj za tretjino napredovali fazi bolezni. V čakalnih vrstah pa tudi umirajo, mar ne? Mar to ni zadosten razlog, da bi politika končno vendarle strnila vrste in sprejela najnujnejše sistemske spremembe, ki bi pometle z anomalijami v našem zdravstvu in omogočile njegovo nemoteno delovanje?
Portreti: Diana Zajec / Ilustracija: iStock, kreativna izvedba: Zdravstveniportal.si
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.