Odziv koordinacije zdravniških organizacij so spodbudile razlage, ki izrazito odstopajo od stališč uradne medicine in ki jih v javnosti predstavlja in zagovarja skupina, ki se je poimenovala »Slovenski zdravniki«, ki jo predstavlja le nekaj posameznikov od sicer skupno 11.497 slovenskih zdravnikov. »Njihovo javno izražanje stališč, ki nimajo podlage v strokovnih dognanjih, ima lahko za posledico dodatno širjenje epidemije, povečevanje zbolevanja in naraščanje števila umrlih,« opozarjajo predsedniki koordinacije glavnih zdravniških združenj.

V tem smislu je danes tudi prof. dr. Bojana Beović, ki med epidemijo v sklopu ministrstva za zdravje vodi strokovno svetovalno skupino, izpostavila, da je epidemija pri nas še vedno v polnem razmahu, pri čemer pa se v zadnjem času vendarle nakazujejo določena izboljšanja – manj pogoste so hospitalizacije starejših, zlasti varovancev domov za starejše, pri čemer je zmanjšano zbolevnost zdaj že mogoče pripisati tudi zaščiti, pridobljeni s cepljenjem.

Ob tem je prof. Beovićeva, ki je bila nedavno sicer izvoljena tudi za predsednico zdravniške zbornice, vendar se njeni predhodnici mandat še ni iztekel, opozorila, zakaj je v zdajšnjih razmerah tako pomembno vztrajati pri vseh zaščitnih ukrepih, ki bodo pomagali omejiti širjenje okužb z zdaj že različnimi sevi novega koronavirusa – zato, da bi se število obolelih, ki zaradi težke oblike prebolevanja COVID potrebujejo zdravljenje v bolnišnici, čim bolj zmanjšalo in da bi bile tako na voljo zmogljivosti za obravnavo drugih bolnikov z nič manj resnimi zdravstvenimi stanji. 

Kako zelo se je zdravstvena slika slovenstva spremenila zaradi drugačnega načina delovanja zdravstva, pogojenega z epidemijo SARS-CoV-2, pa bo jasno šele potem, ko bo epidemije konec in bo počasi mogoče sestaviti vse koščke te kompleksne slike, za vsa področja medicine. 

Čakalnih dob na onkološkem inštitutu tako rekoč ni

Da bodo posledice vse prej kot zanemarljive, so se danes strinjali tudi člani sveta zavoda Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana. Ti so na dnevni red seje uvrstili tudi pregled aktualnih podatkov o čakalnih dobah za različne posege in zdravljenja, od prvega pregleda do radioloških preiskav, radioterapije in operativnega programa, najsi gre za raka na prsih, maligni melanom, rak debelega črevesja in danke ali za benigne spremembe. Čakalne dobe so v vseh primerih krajše od dveh tednov; izjemi sta prvi pregled pri napotnici s stopnjo nujnosti »redno«, kjer je čakalna doba v povprečju 14 dni, ter zdravljenje z računalniško tomografijo s PET CT, ki ima pomembno večjo občutljivost kot vse doslej uporabljane diagnostične preiskave. Tu so težave resnejše, kajti čakalna doba se je trenutno razpotegnila na skoraj mesec dni; na nastalo situacijo so vplivale težave pri nabavi izotopa, saj ga Avstrija v zadnjih dveh tednih ni dobavljala.

Dr. Erik Brecelj, abdominalni kirurg in tudi član sveta zavoda, je ob oceni, da je OI najverjetneje edina bolnišnica v Sloveniji, ki je tako rekoč brez čakalnih dob, izpostavil, da so med epidemijo kljub znanim kratkim stikom pri postavljanju novih diagnoz samo v abdominalni kirurgiji opravili več posegov kot v letu 2019. »Prišlo pa je do porasta težjih operacij; ko bo epidemije COVID konec, bo katastrofa ...«.

Člani sveta OI so se strinjali, da bo pravo sliko mogoče prikazati šele čez čas, s primerjavo, v katerem stadiju bolezni so pacienti v času epidemije dobili diagnozo in začeli z onkološkim zdravljenjem. Podatki državnega registra raka, ki ga vodijo v sklopu onkološkega inštituta, so namreč pokazali, da je v sklopu prvega vala epidemije prišlo do kar 30-odstotnega upada na novo diagnosticiranih malignomov, medtem ko zdaj tako opazne vrzeli v postavljanju diagnoz ne zaznavajo več.

Fokus glede prednosti pri cepljenju ostaja nespremenjen

Izzivov, ki jih pred medicinsko stroko in tudi pred celotno družbo postavlja drugi val epidemije – ta se utegne kmalu preliti v tretjega –, je ničkoliko. Priča smo jim iz dneva v dan, tudi ob spremljanju nenehnega nihanja pri pojavnosti okužb (pri nas naj bi se z novim koronavirusom doslej okužilo nekje od 500.000 do 600.000 ljudi) in tudi prekuženosti, pri čemer se je breme okužb v zadnjem času začelo usmerjati na mlajše. Zagotovo pa velja, da nas od dolgotrajnejše zaščite ločijo še tedni negotovosti in tudi ali predvsem spoštovanja ukrepov, če želimo v prihodnje zmanjšati tragično bilanco te bolezni, ki naj bi ji vsaj začasno piko na i postavilo množičnejše cepljenje, ko bo na voljo dovolj cepiva.

Razumljivo je, da bi v nastali situaciji mnogi radi spremenili fokus začrtanega seznama glede cepljenja, ki je prednostno usmerjeno v zaščito tako imenovane srebrne generacije oziroma najstarejših, ki jih COVID tudi najbolj ogroža. »Prioritete se za zdaj ne spreminjajo, čeprav so pobude za cepljenje mlajših z resnimi kroničnimi boleznimi razumljive. S prednostno zaščito starejših bomo namreč omogočili upad hospitalizacij zaradi COVID – to se zdaj že kaže, tudi v enotah intenzivne terapije –, le tako pa bomo hospitalno obravnavo lahko pravočasno zagotovili tudi pacientom z drugimi obolenji,« poudarja Bojana Beović. 

Bolezensko stanje mnogih, ki nimajo COVID, se rapidno poslabšuje ...

Jasno je, da je razbremenitev kadrovskih in logističnih zmogljivosti v zdravstvu, ki so zdaj prednostno usmerjene v obvladovanje najhujših posledic epidemije, nujna, saj se med epidemijo čakalne dobe, ki so bile na nekaterih področjih že prej nedopustno dolge, še dodatno podaljšujejo, bolezensko stanje mnogih, ki v tem času ostajajo brez diagnoze, pa se rapidno poslabšuje.

Slovenija ne spada med države z zelo strogimi ukrepi, po oceni mednarodnih institucij in primerjav med državami smo nekje v sredini – bi pa, kot je danes ponovno poudarila prva med infektologi, pričakovali večjo učinkovitost teh ukrepov. Bojani Beović se sicer zdi razumljivo, da se različne družbe v smislu (ne)spoštovanja različno odzivajo na ukrepe, ki zaradi epidemije zahtevajo konkretne spremembe v življenju slehernega posameznika. Pri nas je, tako Beovićeva, dogajanje v družbi težko spreminjati, ker ima vsaka kultura sebi lastne zakonitosti. Zagotovo pa velja, da bo ukrepov, ki so izrazito spremenili ritem življenja, manj, ko bo večji del prebivalstva zaščiten s cepljenjem, pri čemer pa še ni jasno, kako dolgo bo ta zaščita trajala.

Podoben ritem cepljenja kot pri gripi?

Po besedah Beovićeve dosedanji izsledki preliminarnih raziskav kažejo, da titri protiteles po cepljenju, s katerim naj bi to bolezen spremenili v navadni prehlad, vztrajajo pol leta ali več, pri čemer pa je zaščita odvisna tudi od drugih mehanizmov. »Zato po vsej verjetnosti tudi pri novem koronavirusu lahko pričakujemo podoben ritem cepljenja kot pri gripi.«

Ker pa je novi koronavirus nagnjen k pogostim spremembam, na globalni ravni povzroča resno zaskrbljenost tudi na račun širjenja novih sevov, med katerimi si je britanski že utrl pot v Slovenijo. »Obstaja verjetnost, da je pri nas približno dva odstotka obolelih z britansko različico virusa (B117), ki lahko povzroča hujšo obliko bolezni COVID,« pojasnjuje specialistka infektologije. 

In zakaj se pri nas pri tem sevu nismo odločili za sledenje stikom, kar sicer mednarodne institucije priporočajo? Kot pravi prof. dr. Bojana Beović, so razlogi za tako odločitev »kadrovski, ne strokovni«. Bo pa v prihodnje temeljita kadrovska okrepitev med epidemiologi na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) nujna, vendar glede na aktualne razmere pozna – kajti v naslednjih mesecih bo ta stroka ne le med ključnimi, ampak tudi med najbolj izpostavljenimi pri pravočasnem odzivanju na izzive, ki se v sklopu pandemije nenehno spreminjajo, nadgrajujejo in nas, milo rečeno, vse po vrsti postavljajo pred resne preizkušnje.

Foto: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.