Noben bolnik (z rakom) ne sme postati kolateralna škoda COVID-19

Noben bolnik (z rakom) ne sme postati kolateralna škoda COVID-19

»Ne le za bolnike z rakom, za vse paciente, ne glede na to, katero bolezen prebolevajo, velja, da ne smejo postati kolateralna škoda ukrepov proti COVID,« je prof. dr. Samo Zver, predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo ljubljanskega UKC, strnil skupno sporočilo okrogle mize, ki jo je pripravilo krovno združenje organizacij bolnikov z rakom Onko net. V zadnjih mesecih so se namreč čakalne dobe, ki so bile že pred epidemijo na nekaterih področjih nedopustno dolge, znatno podaljšale – o čemer je, mimogrede, pri nas v tem trenutku mogoče sklepati le na podlagi nedvoumnih izkustvenih podatkov, kajti verodostojnih, celovitih in preglednih uradnih evidenc še vedno ni.

Noben bolnik (z rakom) ne sme postati kolateralna škoda COVID-19

Združenja bolnikov opozarjajo predvsem na težave, v kakršnih so se med epidemijo novega koronavirusa znašli bolniki s sumom na onkološko bolezen, saj na račun ukrepov proti COVID preprosto niso mogli priti do nekaterih, zanje življenjsko pomembnih zdravstvenih storitev. Zato pozivajo vsakogar, ki pri sebi zazna zdravstvene težave, naj ne okleva, ampak naj pravočasno poišče zdravniško pomoč – od odgovornih, ki skrbijo za delovanje zdravstvenega sistema, pa pričakujejo, da bodo pospešeno zagotovili ustrezen dostop do zdravstvenih storitev, saj te ne morejo in ne smejo biti usmerjene izključno v preprečevanje in obvladovanje bolezni COVID.

test

O tem, kakšne težave imajo pacienti v aktualnih okoliščinah, ki narekujejo delovanje zdravstva, že samo pri tem, ko želijo priti do osebnega zdravnika in, na primer, do napotnice za nadaljnje diagnostične preiskave, smo na zdravstvenem portalu že opozarjali:

Prof. dr. Samo Zver: »COVID je le še ena od bolezni ...«

Samo Zver

Kot poudarja dr. Samo Zver, pa do resnih kratkih stikov prihaja na vseh ravneh zdravstvenega varstva, čeprav bi moralo biti jasno, da je COVID »le še ena od bolezni, ki jo je sicer treba jemati resno, ne bi pa smela preprečiti enakega delovanja, kot pred epidemijo – in na naši kliniki smo pri tem vztrajali ves čas. Za nas je COVID le še en virus, kajti naše paciente, ki se borijo z različnimi krvnimi boleznimi, lahko ubijejo tudi 'stari znanci' – na primer respiratorni sincicijski virus.«

V tem kontekstu je Zver opozoril na številne logistične ovire, ki ne onemogočajo le nemotenega poteka pedagoškega in raziskovalnega dela, ampak so vplivale tudi na uvajanje novih načinov zdravljenja. Kot konkretni primer je izpostavil zdravljenje s CAR-T celicami, nove metode zdravljenja, s katerim »bomo lahko pozdravili tudi nekatere bolezni, pri katerih bi bila naslednja postaja le še pokopališče,« kot je prof. Samo Zver v pogovoru za Zdravstveniportal.si povedal pred letom dni. 

In kje smo, kar se tiče zdravljenja s CAR-T celicami, danes? »Spomladi smo bili tik pred realizacijo tega v resnici revolucionarnega zdravljenja. Toda prišel je COVID, razvoj stoji, na moje dopise in vprašanja nihče sploh ne odgovori. Čez nekaj let bomo 'goli in bosi', nihče pa za to ne bo odgovarjal. COVID ustavlja medicino na vseh ravneh – in to je dosti večja nevarnost, kot si predstavljamo v tem trenutku,« je neposreden predstojnik Kliničnega oddelka za hematologijo.

varnostna razdalja

Spomladi smo bili tik pred realizacijo tega v resnici revolucionarnega zdravljenja. Toda prišel je COVID, razvoj stoji, na moje dopise in vprašanja nihče sploh ne odgovori. Čez nekaj let bomo 'goli in bosi', nihče pa za to ne bo odgovarjal. COVID ustavlja medicino na vseh ravneh – in to je dosti večja nevarnost, kot si predstavljamo v tem trenutku.

Podobno je tudi v drugih vejah medicine, na kar je v video pogovoru za Zdravstveniportal.si opozorila Ivka Glas, predsednica združenja Europacolon, ko je spregovorila o težavah, s katerimi so se zaradi COVID ukrepov spopadali bolniki z raki na prebavilih:

Ivka Glas

Ivka Glas, predsednica združenja Europacolon:

  • Največ pacientov se pritožuje, da pravzaprav ne pridejo niti do zdravnika, da telefoni zvonijo v prazno ... 
  • Res bo treba nekaj narediti, da zdravnik bolnika hitro sprejme in ga pošlje na nadaljnjo obravnavo, in to ne velja le v primeru raka trebušne slinavke – katerikoli rak prebavil zahteva hitro ukrepanje.
  • V času COVID so bile praktično vse diagnostične preiskave bolj ali manj ustavljene; vse, kar se je odvijalo, se je odvijalo samo na bolnišnični ravni.
  • Bistvenega pomena je, da je pot od suma na bolezen do postavitve diagnoze čim krajša; od tega je odvisno, kakšna je možnost za preživetje – in letos se je ta pot bistveno podaljšala. 
  • Veliko je pacientov, ki bi potem, ko je diagnoza postavljena, potrebovali psihosocialno obravnavo – pri tem ne gre le za paciente, ampak tudi za svojce.
  • Že lani sem opozorila na probleme Kliničnega oddelka za gastroenterologijo. Kljub našim prizadevanjem, da bi se res nekaj naredilo za pospešitev gradnje nove klinike, se ni zgodilo nič, čeprav so razmere resnično nevzdržne.
  • Najbolj bode v oči, da so prostori, kjer se izvaja kemoterapija, nemogoči. Za 50 bolnikov je na voljo eno samo stranišče ...

 

 

In kakšne so izkušnje zdravnikov družinske medicine? Ti imajo, kot opozarja predstavnica Katedre za družinsko medicino, v skrbi za svoje paciente še vedno tako rekoč zvezane roke, saj je kadrovska zasedba minimalna, obremenitve, zlasti administrativne, pa absolutno prevelike.

O tem, do kakšnih problemov posledično prihaja v osnovnem zdravstvu, je v video pogovoru za zdravstveni portal spregovorila izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič.

Danica Rotar Pavlič

Izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, specialistka družinske medicine:

  • Reševati moramo zaostanke, nastale na sekundarni ravni zdravstvenega varstva; k nam pridejo bolniki, ki so jim samo sporočili, da nimajo več datuma za preiskavo, novega datuma ne dobijo, zdravstveno stanje pa se jim slabša ...
  • Problem je že povsem osnovna diagnostika, na primer ultrazvok, kjer pod oznako »zelo hitro« v Ljubljani pridete na vrsto oktobra.
  • Stroka na primarni ravni ima zvezane roke – in z zvezanimi rokami ne moreš narediti nič. Administracije je še vedno absolutno preveč ... 
  • Odziv na mnenje prof. dr. Boruta Štruklja, češ da bi vsak posameznik, ki bi zavrnil cepljenje proti COVID-19, ko bo to na voljo, potem, ko oziroma če bi zbolel za to boleznijo, moral sam kriti stroške zdravljenja: Ko vidiš, kako občutek za zaščito bližnjega popusti, si kot zdravnik, ki je dan in noč pod masko, res žalosten – in mislim, da je odziv prof. Štruklja posledica česa takega.

 

 

Danica Rotar Pavlič je v sklopu okrogle mize med drugim opozorila na fenomen, ki ga je sprožil spremenjen način dela v času COVID. »Zdi se, kot da so nekateri bolniki nad zdravstvom preprosto obupali,« ugotavlja zdravnica in ob tem opozori, da se to med drugim odraža v večjem številu nenadnih srčnih smrti, saj se oboleli kljub dolgotrajnim bolečinam v prsnem času niso odločili, da bi poklicali in obiskali zdravnika. In kljub aktualnemu apelu združenja Onko net, da noben bolnik (z rakom) ne sme postati kolateralna škoda COVID-19, je jasno, da se to že dogaja.

čakalne vrste zelena črta

Zato je res skrajni čas, da se velikopotezne obljube tudi uresničijo, na mikro ravni, tako, da bo sleherniku zagotovljeno kakovostno in varno, predvsem pa pravočasno zdravljenje.

Portreti: Diana Zajec; naslovna fotografija: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.



Znački

rdeča črta - varnostna razdalja

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona