V smislu rešitve aktualnih problemov se odvijajo prizadevanja Klemena Šuligoja, diplomiranega zdravstvenika oziroma »diplomirane medicinske sestre«, nekdanjega varuha pravic pacientov, ki o težavah v zdravstveni negi in razlogih zanje spregovori brez sprenevedanja. »Ko danes kolegici s srednje ali z visoke šole začneta z delom v praksi, obe znata popolnoma enako – nič,« je neposreden. V svojih prizadevanjih za ureditev statusa medicinskih sester je, tudi kot član izvršilnega odbora Strokovnega združenja izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije, osredotočen predvsem na odpravo najbolj bolečih krivic, ki jih je sistem pred leti povzročil srednjim medicinskim sestram. Zelo neposreden pa je tudi pri ocenjevanju aktualnega dogajanja, povezanega s sprejetjem dokumenta o kompetencah v zdravstveni negi.
Klemen Šuligoj dela v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Šempetru, v intenzivni terapiji tri. Na sogovornika naredi vtis z odkritim pogledom in jasno vizijo, v kateri se ne boji biti kritičen, v njegovih očeh in besedah ni sledi prikritih interesov, v povedanem pa ne podtonov, ki so danes pri politikih ali javnih osebnostih vse prepogosto tako rekoč sestavni del funkcije.
»Mnogi me sprašujejo, zakaj se borim za pravice srednjih medicinskih sester, saj sem sam na strani 'privilegiranih'. Zato, ker hočem, da bi imeli urejen sistem, ki bo pravičen do vseh, ki bo deloval v dobro vseh, predvsem pa bolnikov, za katere moramo skrbeti vsi, ki smo zaposleni v zdravstvu oziroma v zdravstveni negi. Borim se za status medicinskih sester. Včasih na višjo zdravstveno šolo ni mogel vsak, potrebno je bilo ustrezno predznanje in določene sposobnosti, tudi organizacijska žilica. Danes pa je drugače; vsi bi bili radi šefi, nihče pa ne bi delal.«
Ob tem pove, da posledično prihajajo v klinično okolje posamezniki, ki naj bi bili po končanem izobraževanju »izdelani« strokovni kadri, »resnica pa je daleč od tega. Nekateri v kliničnem okolju preprosto ne funkcionirajo, zgodi se celo, da izobraževanje uspešno opravijo ljudje s psihiatričnimi obolenji – pa so kljub temu brez težav dobili spričevalo, ki jim omogoča delo s pacienti. Če se bo takšna praksa nadaljevala, resnično ne vem, kam nas bo to pripeljalo. Ko sem hodil na višjo šolo, sem, denimo, moral opraviti še devet mesecev pripravništva; tega so zdaj strpali v izobraževalni cikel, v katerega se danes prištevajo tako kabinetne kot klinične vaje, celo priprave na izpit. In to ne more biti dobro.«
Klemen Šuligoj priznava, da se sam za ogromno pridobljenega znanja lahko zahvali prav srednjim medicinskim sestram – tudi v fazi, ko je bil že diplomirani višji zdravstvenik.
»Problem je, ker se našim kolegicam s srednješolsko izobrazbo kar naenkrat, tako rekoč čez noč, ne dovoli več opravljati del, ki so jih nekoč opravljale – po drugi strani pa diplomiranih medicinskih sester primanjkuje. Zakaj? Zato, ker veliko kolegic beži čez mejo, v druge države, kjer so njihove plače poklicu in delu primerljive, bistveno drugače, kot je to v Sloveniji,« pravi Šuligoj.
Problem je, ker se našim kolegicam s srednješolsko izobrazbo kar naenkrat, tako rekoč čez noč, ne dovoli več opravljati del, ki so jih nekoč opravljale – po drugi strani pa diplomiranih medicinskih sester primanjkuje.
Katastrofalni zdrs v obliki hlapčevskega pokleka Slovenije pred priporočili EU?
Po njegovem prepričanju je pri reševanju težav zdravstvene nege treba pogledati v njihov izvor – ob začetku pristopnih pogajanj Slovenije za vstop v EU.
»Takrat je naša država dobesedno hlapčevsko pokleknila pred priporočili Unije in jih z zakonodajo implementirala kot edino resnico in edini možni način organizacije, izobraževanja in usposabljanja medicinskih sester. Problem je, ker so si ti, ki so neposredno sodelovali pri pristopnih pogajanjih za področje zdravstvene nege, milo rečeno 'nenavadno' razlagali evropske direktive, ki sploh nikjer ne govorijo o načinu in obliki izobraževanja medicinskih sester za posamezno državo, ampak zgolj in samo o potrebni strokovni kvalifikaciji za potrebe prehoda delovne sile iz ene članice EU v drugo. V Sloveniji pa smo uzakonili, da je pri nas praktično edina medicinska sestra – diplomirana medicinska sestra. Strokovno izobraževanje se je s srednjih šol preselilo na visoke strokovne šole, tako da smo dobesedno izničili najmnožičnejši profil medicinskih sester v Sloveniji – srednje medicinske sestre,« sogovornik razčlenja dogajanje v bližnji preteklosti.
Problem je, ker so si ti, ki so neposredno sodelovali pri pristopnih pogajanjih za področje zdravstvene nege, milo rečeno nenavadno razlagali evropske direktive, ki sploh nikjer ne govorijo o načinu in obliki izobraževanja medicinskih sester za posamezno državo, ampak zgolj in samo o potrebni strokovni kvalifikaciji za potrebe prehoda delovne sile iz ene članice EU v drugo.
In kako posledice zdaj veljavne rešitve zaposleni v zdravstveni negi občutijo v vsakodnevni praksi?
»Kadra je premalo. V zadnjih letih se je po eni strani odprlo kar nekaj delovnih mest, ki so bila zelo mamljiva predvsem za diplomirane medicinske sestre, na primer referenčne ambulante ali centri za krepitev zdravja, kamor so zbežale medicinske sestre iz kliničnih okolij – po drugi strani pa se za delovno mesto srednje medicinske sestre težko kdorkoli prijavi, ker teh razpisov v bistvu ni. In kaj, na primer, pomeni biti glavna medicinska sestra določene strokovne službe? To ni le sedenje za računalnikom, sestavljanje urnikov in udeleževanje na sestankih, ki so bolj ali manj mlatenje prazne slame – to je resno delo, ki pa mu je težko biti kos, tudi zato, ker vedno več diplomiranih medicinskih sester sploh nima več srednje zdravstvene izobrazbe.«
Biti glavna medicinska sestra ni le sedenje za računalnikom, sestavljanje urnikov in udeleževanje na sestankih, ki so bolj ali manj mlatenje prazne slame – to je resno delo, ki pa mu je težko biti kos, tudi zato, ker vedno več diplomiranih medicinskih sester sploh nima več srednje zdravstvene izobrazbe.
Negotova usoda skrivnostnega dokumenta o kompetencah v zdravstveni negi
Začarani krog izobraževalnega kurikula, ki se je očitno preveč oddaljil od potreb v praksi, od celovitega pridobivanja izkustvenega znanja in strokovnih veščin, naj bi rešili z dokumentom o kompetencah v zdravstveni negi.
Ta dokument je, kot pove Klemen Šuligoj, »nastajal v ožjih krogih, skrivnostno – in v resnici večina medicinskih sester niti ne ve, kaj je v njem zapisano. Dokument sem pridobil, ga pregledal; skrbi me, da te kompetence ne bodo kaj dosti rešile. Bojim pa se tudi, da minister za zdravje to pomembno vsebino razume preprosto tako, da se kompetence diplomiranih medicinskih sester začnejo tam, kjer se končajo kompetence srednjih, kar pa ni res. Kompetence diplomiranih medicinskih sester se začnejo na točki nič, kjer se začnejo tudi kompetence srednjih medicinskih sester oziroma zdravstvenih tehnikov. Medtem ko imajo srednje medicinske sestre omejen obseg kompetenc, imamo diplomirane medicinske sestre precej širši nabor kompetenc. Po drugi strani pa so stare kompetence, pripravljene v letu 2011, vsebovale veliko delovnih mest, označenih z zvezdico, kar je pomenilo, da so ta dela srednje medicinske sestre lahko opravljale, če so bile za to usposobljene. In srednje medicinske sestre, ki so ta znanja osvojile v času srednješolskega izobraževanja, torej v 80., 90. letih, so to tudi v resnici znale delati,« opozarja diplomirani zdravstvenik na enega ključnih problemov.
Bojim se, da minister za zdravje to pomembno vsebino razume preprosto tako, da se kompetence diplomiranih medicinskih sester začnejo tam, kjer se končajo kompetence srednjih, kar pa ni res.
Kasneje se je stopnja strokovnega izobraževanja na srednješolski ravni močno zmanjšala. »Tako današnje srednje medicinske sestre tistih del in nalog, ki so jih njihove kolegice osvojile pred 20 ali 25 leti, v šolah ne spoznavajo več; zdaj so to dela in naloge, s katerimi se spoznavajo zgolj diplomantke v visokih šolah. To je povzročila res katastrofalna napaka v letu 2006, ko v Sloveniji nismo nadaljevali z enakim sistemom šolanja, ki nam ga Evropa še vedno omogoča – tako, kot si je to, denimo, izborila Poljska,« razčlenja trinajstletno dogajanje Klemen Šuligoj.
Zdajšnje stanje je povzročila res katastrofalna napaka v letu 2006, ko v Sloveniji nismo nadaljevali z enakim sistemom šolanja, ki nam ga Evropa še vedno omogoča – tako, kot si je to, denimo, izborila Poljska.
»Če so si ti, ki so očitno želeli, da imamo pri nas le še eno medicinsko sestro, diplomirano, ta cilj zadali res tako odločno, bi istočasno morali ukiniti izobraževanje na srednješolski ravni. Kmalu bomo namreč prišli do točke, ko srednje medicinske sestre v resnici ne bodo več potrebne – razen, morda, v domovih starejših občanov ali v določenih ambulantah –, ampak bo to zgolj kader, ki bo v pomoč pri administrativnih zadevah. Vemo pa, da imamo v zdravstvu za tako delo na voljo cenejši kader, bodisi zdravstvene administratorje ali tajnice, ki se lahko ubada z administracijo. Izobraževanje medicinskih sester zato, da bi se kasneje ukvarjale s papirologijo, je predrago, predvsem pa je v škodo pacientov.«
Kakšna bi bila torej optimalna rešitev, ki bo v prihodnje omogočala kakovostno in varno zdravljenje oziroma obravnavo pacientov?
»Določen del strokovnih vsebin bi morali vrniti na raven srednješolskega izobraževanja. To je pred leti sklenil tudi aktiv ravnateljic srednjih zdravstvenih šol, ki pa so jih povsem preslišali. Kolikor vem, srednje šole tudi v najvišji strokovni instanci, razširjenem strokovnem kolegiju za zdravstveno nego, sploh niso vključene, enako velja tudi za primarno zdravstvo in institucionalno varstvo,« opozarja Klemen Šuligoj in dodaja: »V tem strokovnem organu je zastopan samo en pol stroke, na njihove seje vabijo en sam sindikat. To je enoumje, ki je v Sloveniji na področju zdravstvene nege vladalo do leta 2012; do takrat sta si namreč en sindikat in eno strokovno združenje lastila nekakšne ekskluzivne pravice za odločanje o statusu medicinskih sester. In danes smo na robu prepada – prav zaradi te ideologije.«
Enoumje na področju zdravstvene nege je vladalo do leta 2012. Do takrat sta si namreč en sindikat in eno strokovno združeje lastila nekakšne ekskluzivne pravice za odločanje o statusu medicinskih sester.
In danes smo na robu prepada – prav zaradi te ideologije.
Diplomirani zdravstvenik Klemen Šuligoj v video pogovoru za zdravstveni portal iskreno o razmerah in razmerjih v zdravstveni negi.
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.