Pri tovrstnem svetovanju, ki ima sicer poglobljeno strokovno podlago, je marsikaj ostalo prezrto; hitrejši odgovori na nekatere ključne dileme bi bistveno zmanjšali zaskrbljenost domačinov in pomembno olajšali njihove odločitve. Tem bi lahko že takoj po požaru po zdravorazumski logiki svetovali, naj onesnaženi, s pepelom prekriti pridelek zavržejo. Zgodilo pa se je nasprotno. »Nasvet«, po katerem se krave niso smele pasti po onesnaženih travnikih oziroma pašnikih, je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano po treh dneh umaknila zaradi ugotovitev nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, češ da so vse izmerjene vrednosti pod mejo detekcije oziroma v dopustnih okvirih. Toda to, kar popasejo krave, ni nujno  na travi, filigransko majhni koščki so skrivajo tudi na tleh – in slejkoprej te snovi pridejo tudi do človeka, z uživanjem mleka in mlečnih izdelkov. Ne bi bilo s prižiganjem zelene luči za pašo bolj zdravo počakati še nekaj dni?

Skrb za zdravje je odgovorna naloga. Vsak človek jo razume v skladu s svojim razmišljanjem, načeli in védenjem – in jo v skladu s tem tudi udejanja. Ker je razumljivo, da vsakdo ne more poznati in tudi ne znati razbrati bistva strokovnih študij, ki opozarjajo na ključna tveganja za zdravje slehernega posameznika, predvsem pa najbolj ranljivih – otrok, nosečnic, kronično bolnih, starejših – imamo strokovne službe, katerih ključno poslanstvo je, da v takih primerih poskrbijo za čim bolj ažurne, nedvoumne in jasne odgovore. Ti omogočajo nadaljnje ukrepanje in zaščito pred ogroženostjo, ki – tudi v pregovorno zeleni Sloveniji, ki pa ima na področju skrbi za zdravo okolje še veliko dela – vse pogosteje prihaja iz okolja, na vsemogoče načine. Takih primerov je veliko – a pri spremljanju konkretnega se je pokazalo, da pri postavitvi protokolov ukrepanja in predvsem svetovanja nedopustno škriplje.

A v tem trenutku so ključnega pomena danes obelodanjeni rezultati analiz mivke (vzorce so odvzeli v vrtcu Martina Krpana v Cerknici) in solate (iz Cerknice in Begunj). Ti so, kot so sporočili z NIJZ, »pokazali, da so tako mivka kot vrtnine in sadje, ki niso vidno onesnaženi, varni za uporabo«. Zavreči pa je treba vse pridelke, na katerih so (bile) saje. Te je obilno deževje, ki je bilo predhodnica zdajšnji pripeki, do zdaj zagotovo že spralo v tla, zato bo v tem primeru treba ukrepati po občutku in spominu.

Ker smo ocenili, da bi v konkretnem primeru veljalo dobiti še nekaj natančnejših odgovorov in pojasnil, smo prosili za kratek pogovor z enim od strokovnjakov, ki so odigrali ključno vlogo pri »odčitavanju« rezultatov analize – vendar odziva z NIJZ na našo prošnjo ni bilo.

Na NIJZ so sicer rezultate analiz mivke, s katerimi so javnost seznanili danes, prejeli pred tednom dni, minuli petek (»mivka v peskovnikih ne predstavlja tveganja za zdravje otrok, ne pri kratkotrajni ne pri dolgotrajni izpostavljenosti«), danes pa še končne rezultate analiz vrtnin. Pri teh rezultatih je drugače, kajti obveljalo je opozorilo, da je treba sadje in zelenjavo oziroma vse domače pridelke, ki so (bili) vidno onesnaženi s sajami, vreči v smeti, saj je v njih mogoče pričakovati »prisotnost zdravju nevarnih snovi«.

Umazane popožarno-analitične podrobnosti ...

V vzorcu, ki so ga odvzeli bliže izvoru požara, so namreč pri analizi zaznali prisotnost dioksinov in dioksinom podobnih polikloriranih bifenilov (PCB), umetnih organskih spojin iz skupine kloriranih cikličnih ogljikovodikov; PCB so med najbolj toksičnimi snovmi, ki jih je ustvaril človek, in so kancerogeni (spomnimo se onesnaženja reke Krupe v Beli krajini že pred več kot tremi desetletji, ki je še danes s PCB najbolj onesnažena reka na stari celini). Pri obeh, dioksinih in PCB, so pri aktualni analizi zaznali tudi prisotnost polibromiranih difeniletrov.

Ker pri nas za vsoto dioksinov in dioksinom podobnih PCB ter za policiklične aromatske ogljikovodike v solati ni zakonodajno določenih mejnih vrednosti, so, kot sporoča NIJZ, te vrednosti v analizi smiselno ocenili z mejnimi vrednostmi za hrano za dojenčke in majhne otroke. 

Ob tem je zanimivo, da pri nas tudi ni predpisanih mejnih vrednosti za benzen, bromirane zaviralce gorenja in cianid v živilih, zato so njihove koncentracije primerjali z običajnimi vrednostmi, določenimi za primerljiva živila (v literaturi). 

In zaključek? Po podatkih NIJZ tudi rezultati analiz dveh neopranih vzorcev solate »ne kažejo, da je požar povzročil onesnaženje, ki bi lahko predstavljalo povečano tveganje za zdravje zaradi uživanja zelenjave«.

Rezultate analiz mivke in solate po požaru v podjetju Fragmat objavljamo na tej povezavi.

Podatki so znani, odzivi nanje bodo zelo raznoliki

Je torej zdaj pod posledicami požara in onesnaženja, ki ga je povzročil ta dogodek, mogoče potegniti črto? Žal ni tako. Splošni podatki so znani, odzivi nanje bodo, razumljivo, precej raznoliki. 

Sicer pa za zdaj velja, da po odstranitvi požarne vode na območju Podskrajnika »ni več bojazni za iztok v okolje«, prav tako naj tudi pitna voda na treh zajetjih kljub prisotnosti onesnaževal (stiren, benzen, policiklični aromatski ogljikovodiki – PAH) ne bi bila ogrožena, saj so člani civilne zaščite požarno vodo izčrpali iz kanala za meteorne vode.

In zdravje domačinov? Bodo zdajšnje ali kasnejše generacije občutile posledice tragičnega dogodka? 

Prim. Matija Cevc: »Treba je zaupati«

Prim. Matija Cevc, zdravnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana in predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije je optimističen. Po nedavnem požaru v Podskrajniku želi umiriti skrbi, s tezo, da so predpisi v Sloveniji na tem področju celo bistveno strožji kot drugod. »Treba je zaupati službam, ki so poklicane za preverjanje nastale situacije,« pravi.

Ali torej po njegovi oceni ni razloga za skrb? »Mislim, da ne,« je v kratkem video pogovoru za Zdravstveniportal.si dejal prim. Cevc, ki se sicer strinja, da je onesnaženost vedno problem, ob tem pa dodaja: »Drug problem pa je, da ljudje praviloma nikoli ne zaupajo uradnim poročilom, zlasti, če ta niso taka, kot so si predstavljali, da bi morala biti.«

Več v spodnjem videu, posnetem 20. junija 2019.

Zagotovo velja upati, da so izsledki verodostojni in da si prebivalci krajev, ki jih je »zajel« požarni oblak, troseč strupene snovi, lahko oddahnejo. Ni pa mogoče pričakovati, da bodo danes objavljeni izsledki ustavili plaz vprašanj, na katera še vedno ni jasnega odgovora.

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.