»Z malignim melanomom sem se soočila lani, na začetku pomladi – in lahko rečem, da sem kljub tej najnevarnejši obliki kožnega raka imela res srečo, kajti od postavitve diagnoze do operacije sta minila samo dva meseca. Kljub temu, da je bil rak že razsejan, sem po drugem posegu, med katerim so mi odstranili tudi metastatske bezgavke v dimeljski loži, zdrava. Hodim na redne preglede in kontrole – in izvidi so negativni. A prav zaradi te vse prej kot blage izkušnje vedno znova vsem, ki me želijo slišati, polagam na srce: uporabljajte zaščito pred škodljivimi UV žarki, izogibajte se sončenju in pretirani izpostavljenosti soncu. Če opazite nenavadne spremembe na koži, zlasti na kožnih znamenjih, pa nemudoma ukrepajte, kajti pri tej bolezni ni manevrirnega prostora za oklevanje!« je za zdravstveni portal o osebni izkušnji pri prebolevanju kožnega melanoma spregovorila Anja Matušin.

Sogovornica želi z ozaveščanjem marsikomu prihraniti bolečino in strah pred zdravljenjem, ki je pri malignem melanomu vse prej kot neinvazivno.

Osebna zgodba: »Na stegnu sem zagledala znamenje cvetačaste oblike ...«

Anja Matušin je lansko pomlad na stegnu zagledala znamenje cvetačaste oblike. »Mislila sem, da ni nič posebnega, da gre za spremembo, ki bo izginila, toda kolegica v službi mi je svetovala, naj znamenje vseeno pokažem zdravnici. Tudi osebna zdravnica je menila, da ni nič takega, a je vendarle ocenila, da bi bilo dobro, če me pregleda tudi specialist dermatologije.«

Takrat pacientka, danes tudi ambasadorka ozaveščanja o nevarnostih pretiranega izpostavljanja soncu, je čez šest tednov dobila termin za pregled na dermatološki kliniki. Pregledoval jo je specializant; ko je zagledal izstopajoče znamenje, je nemudoma odšel po nadzorno zdravnico. 

»Ko je nadzorna zdravnica videla znamenje, je začela vpiti name, češ, kje sem hodila tako dolgo, saj da imam maligni melanom in da je nujna takojšnja odstranitev. Padla sem v šok, iz katerega se nisem mogla rešiti, dokler nisem prejela histopatološkega izvida: zelo hitro napredujoči maligni melanom. Sledilo je zdravljenje na onkološkem inštitutu, kjer je sledil drugi šok, kajti po vseh 'google diagnozah', ki so mi napovedovale 'le' ponovni izrez, je sledila resničnost: bolezen je napredovala. Grozno mi je bilo, ko mi je kirurg povedal, da mi bo odstranil dimeljno ložo bezgavk. Mislila sem, da dobivam potrditev, da bom umrla,« se spominja Anja Matušin.

Danes Anja Matušin poudarja, da »od prvega vstopa skozi vrata onkološkega inštituta pa do operacije in do današnjih dni še nisem srečala prijaznejšega zdravniškega in zdravstvenega osebja – in to kljub temu, da ti nihče ne reče, da bo vse v redu, kajti maligni melanom se lahko zelo hitro širi. Imela sem srečo, neizmerno srečo, da sem ga pri sebi opazila hitro in se tudi zelo hitro odzvala. In ker danes vem, da me čakajo dolgotrajni obiski na onkologiji in na dermatološki kliniki, ker je znano, da maligni melanom ni le znamenje, ki ti ga odrežejo, ampak nekaj veliko veliko hujšega, in ker danes vsi vemo, kako zelo nevarno je lahko sonce, ponavljam: poleti na soncu nosite pokrivala, uporabljajte kreme z UV zaščitni faktorji in sicer večkrat na dan, v zadostnih količinah,« dodaja Anja Matušin ob rob pojavnosti kožnega raka, ki ni povezana zgolj z izpostavljenostjo UV sevanju, ampak je nemalokrat pogojena tudi s pogostostjo opeklin zaradi pretirane izpostavljenosti soncu, zlasti v otroštvu. 

Melanom je 99-odstotno ozdravljiv, če je diagnoza postavljena dovolj zgodaj

Če je kožni rak odkrit pravočasno, je ozdravljiv – v 99 odstotkih primerov. Po podatkih državnega registra raka na letni ravni za kožnim melanomom zboli več kot 600 Slovencev; preživetje obolelih se je v zadnjih letih pomembno izboljšalo in danes, denimo, več kot pet let po postavitvi diagnoze živi več kot 90 odstotkov obolelih.

Po drugi strani pa ob naraščajoči pojavnosti tega bolezenskega bremena zdravniki opozarjajo, kako zelo je uspešnost zdravljenja odvisna od čim zgodnejše diagnoze – že zdaj in tudi v prihodnje pa je oziroma bo veliko tovrstnih diagnoz zapoznelih, na račun kratkih stikov v sistemu zdravstvenega varstva v času epidemije.

»V prvem valu epidemije COVID-19 je bilo diagnosticiranih 35 odstotkov manj melanomov kot pred epidemijo in tega manka diagnoz do konca minulega leta še nismo nadoknadili,« opozarjajo zdravniki Onkološkega inštituta (OI) Ljubljana. In ker omenjeni rak ni nič manj v porastu kot pred pandemijo, velja še toliko bolj prisluhniti nasvetu: če na koži opazite sumljive spremembe, se o tem takoj posvetujte z osebnim zdravnikom, ki bo ustrezno ukrepal; če se bo sum pokazal za utemeljenega, se bodo odvrteli diagnostični postopki in zdravljenje.

Če je bolezen že v napredovali fazi, bolnike z melanomom – večinoma na Onkološkem inštitutu Ljubljana – zdravijo s kirurškim zdravljenjem bezgavk, s sistemskim zdravljenjem ali z obsevanjem, kot je svojo izkušnjo opisala tudi Tanja Matjašin. 

88 odstotkom obolelih lahko pomagajo že z enim do dvema kirurškima posegoma

V sklopu postopkov zdravljenja kirurgi onkologi istočasno s ponovnim izrezom brazgotine naredijo biopsijo varovalne bezgavke; tako preprečijo lokalno ponovitev bolezni, istočasno pa omogočijo natančnejšo opredelitev tako stadija bolezni kot tudi molekularnih značilnosti tumorja.

Danes večina bolnikov z novoodkritim kožnim melanomom potrebuje zgolj kirurški poseg ali dva. Da tako lahko pomagajo kar 88 odstotkom obolelih, velja pripisati znatnim spremembam na področju kirurgije kožnega melanoma v zadnjem desetletju. 

Zdravljenje se izrazito spreminja ...

Napredek sistemskega in tarčnega zdravljenja ter imunoterapije je vodil v spremembo priporočil za obravnavo teh bolnikov, pri katerih danes, kot poudarja kirurginja doc. dr. Barbara Perić z OI Ljubljana, »pogosteje opravljamo biopsijo varovalnih bezgavk, redkeje pa izpraznitev celotne lože bezgavke zaradi zasevkov v bezgavkah. Kirurgija melanoma se tako razvija v smeri selektivnih, ciljanih posegov, namenjenih bolnikom, pri katerih je bolezen že v 3. ali 4. stadiju bolezni – in bo v bodoče, podobno kot radioterapija, omogočila izboljšanje učinkovitosti sistemskega zdravljenja.« 

Izrazito se spreminjata sistemsko in dopolnilno zdravljenje, tarčno zdravljenje in imunoterapija danes preprečujeta ponovitve bolezni ter podaljšujeta preživetje.

Ob tem predstojnica Sektorja internistične onkologije na OI prof. dr. Janja Ocvirk dodaja, da se sistemsko zdravljenje melanoma v zadnjih letih ni spremenilo le pri napredovali bolezni, kajti tarčno zdravljenje in imunoterapija, katere vloga postaja pomembna pri čedalje zgodnejših oblikah melanoma, sta se uveljavila tudi pri dopolnilnem zdravljenju.

Omenjena zdravljenja preprečujejo ponovitve bolezni, pri napredovali bolezni močno podaljšajo preživetje, medtem ko, kot izpostavlja prof. dr. Janja Ocvirk, »pri tretjini bolnikov vodijo tudi do zazdravitev, kar so potrdila dolgoletna spremljanja. Z najnovejšimi objavljenimi rezultati raziskav pa smo dobili tudi podatke o tem, kako pri napredovali bolezni nizati različna zdravljenja, da so ta kar najbolj učinkovita.«

... a najbolje je narediti vse, da bi se izkušnji s tem rakom izognili.

Fotografije: iStock

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.