Tako je tudi pri nas že vzniknila strokovna pobuda za uvedbo novega preventivno-presejalnega programa, ki bi deloval po vzoru programa Svit, po zaslugi katerega pri nas raka debelega črevesja in danke odkrivajo v zgodnji fazi bolezni, ko je ta bistveno bolj(e) ozdravljiv, zdravljenje pa ni tako invazivno, kot bi bilo sicer, medtem ko so še pred dobrim desetletjem tega raka v večini primerov odkrili šele, ko so se metastaze že razširile in je bilo tudi preživetje bistveno slabše. Takšna je danes še vedno zgodba o raku želodca. Da bi jo spremenili, naj bi uvedli program tako imenovane primarne preventive želodčnega raka, v sklopu katere bi izkoreninili okužbe s Helicobacter pylori (HP) in posledično zmanjšali breme raka želodca.
Mednarodna agencija za raziskavo raka (IARC) Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je že pred šestimi leti priporočila uvedbo tovrstnih preventivnih programov v državah, kjer je tveganje za nastanek raka želodca visoko. Predlog je pri nas za zdaj dobil zeleno luč razširjenega strokovnega kolegija internističnih strok, do uvedbe bo moral priti še skozi dodatna strokovna sita na več ravneh.
Predlog za uvedbo programa tako imenovane primarne preventive želodčnega raka, v sklopu katere bi izkoreninili okužbe s Helicobacter pylori in posledično zmanjšali breme raka želodca, je pri nas za zdaj dobil zeleno luč razširjenega strokovnega kolegija internističnih strok. Do uvedbe bo moral priti še skozi dodatna strokovna sita na več ravneh.
Aktualno dogajanje na tem področju vzbuja upanje – kajti poleg zgodnejšega odkrivanja te bolezni je ključni moment, ki bi lahko pripomogel k zmanjšanju bremena te bolezni, preprečitev nastanka te bolezni, ki jo skorajda v vseh primerih povzroči okužba s HP. Ta je danes opredeljena kot infekcijska bolezen, ki jo je nujno treba zdraviti – ne glede na simptome in ne glede na klinično opredeljeno fazo okužbe.
Okužba s HP in rak želodca
Helicobacter pylori (HP) je eden od štirih karcinogenih mikrobov, ki zakrivijo nastanek več kot 90 odstotkov z okužbami povzročenih rakov; ostali trije so humani papiloma virus (HPV), hepatitis B in hepatitis C. Okužba s HP povzroči 90 odstotkov želodčnega raka (brez kardije) in 18 odstotkov želodčnega raka na kardiji – ločnici med požiralnikom in želodcem.
In kako naj bi se načrtovani program odvijal? Pri zdravih odraslih, starih od 20 do 30 let, naj bi s posebnim serološkim testom preverjali prisotnost okužbe s HP. Pri tistih, ki bi imeli pozitivno raven protiteles na HP, bi izvedli še urea dihalni test; ta je bistveno »prijaznejši« in manj invaziven od gastroskopije.
Posameznike, pri katerih bo okužba s Helicobacter pylori potrjena, bo čakalo 14-dnevno zdravljenje (s sicer redko uporabljanimi antibiotiki), ki prinaša visoko, več kot 90-odstotno možnost tako imenovane eradikacije okužbe s HP, glavnega krivca za nastanek raka na želodcu.
Ključni elementi načrtovanega presejalnega programa
V sklopu novega presejalnega programa naj bi pri zdravih odraslih, starih od 20 do 30 let, s posebnim serološkim testom preverjali prisotnost okužbe s HP. Pri tistih, ki bi imeli pozitivno raven protiteles na HP, bi izvedli še urea dihalni test; ta je bistveno »prijaznejši« in manj invaziven od gastroskopije. Posameznike, pri katerih bo okužba s Helicobacter pylori potrjena, bo čakalo 14-dnevno zdravljenje, ki prinaša visoko, več kot 90-odstotno možnost tako imenovane eradikacije okužbe s HP, glavnega krivca za nastanek raka na želodcu.
Simbolične fotografije: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
