Omenjena novost pomeni, da bodo v Sloveniji bolniki, ki prebolevajo katero od rakavih bolezni, v prihodnje imeli na voljo diagnostiko in zdravljenje po najsodobnejših mednarodnih smernicah. Da se bodo postopki odvijali nemoteno, je zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) v sodelovanju s terciarnimi bolnišnicami, ki pri nas izvajajo tovrstno diagnostiko in zdravljenje, pripravil nov model plačevanja molekularne genetske diagnostike v onkologiji, v sklopu katerega je na podlagi splošnega dogovora zagotovljeno finančno kritje teh testiranj.
Zakaj je tak pristop pri odločanju za zdravljenje tako pomemben? S pomočjo molekularne genetske diagnostike je mogoče natančno opredeliti diagnostične, prognostične in napovedne dejavnike za izbiro in izvajanje najustreznejšega zdravljenja s tarčnimi zdravili – seveda pri tistih bolnikih, pri katerih tovrstno zdravljenje pride v poštev.
Z ugotovitvijo sprememb v genih je namreč v praksi mogoče poseči po bolj usmerjenem in učinkovitejšem zdravljenju – najsi gre za raka na prsih, raka debelega črevesja in danke, raka želodca, jajčnikov, materničnega telesa, ščitnice, prostate, ledvic, trebušne slinavke, za karcinom pljuč, melanom, limfom, sarkom ali za druge rake.
Pacienta na genetsko testiranje napoti njegov lečeči onkolog; testiranja bodo izvajali na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, v obeh univerzitetnih kliničnih centrih (Ljubljana, Maribor) ter na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Celovita rešitev za vse bolnike z rakom
Z ugotovitvijo sprememb v genih je v praksi mogoče poseči po bolj usmerjenem in učinkovitejšem zdravljenju – najsi gre za raka na prsih, raka debelega črevesja in danke, raka želodca, jajčnikov, materničnega telesa, ščitnice, prostate, ledvic, trebušne slinavke, za karcinom pljuč, melanom, limfom, sarkom ali za druge rake.
Pacienta na genetsko testiranje napoti njegov lečeči onkolog. Testiranja bodo izvajali na Onkološkem inštitutu (OI) Ljubljana, v obeh univerzitetnih kliničnih centrih (Ljubljana, Maribor) ter na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
»To testiranje, s katerim sledimo sodobnim trendom, je temeljnega pomena za izbiro zdravljenja pri posameznem bolniku; je osnova za odločanje o tarčnem zdravljenju. Seveda smo genetska testiranja opravljali tudi že prej, toda zdaj, ko je zavarovalnica omogočila plačilo teh testiranj, jih lahko ponudimo večjemu krogu bolnikov. Naši bolniki si močno želijo, da bi jim predpisali tarčna zdravila – toda ta zdravila niso prava izbira za vsakega bolnika. Molekularno genetsko testiranje pa omogoča, da lahko ugotovimo, pri katerih bolnikih tarčna zdravila delujejo in pri katerih ne,« je za Zdravstveniportal.si povedala strokovna direktorica onkološkega inštituta izr. prof. dr. Irena Oblak.
Izr. prof. dr. Irena Oblak, strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana:
Naši bolniki si močno želijo, da bi jim predpisali tarčna zdravila – toda ta zdravila niso prava izbira za vsakega bolnika. Molekularno genetsko testiranje pa omogoča, da lahko ugotovimo, pri katerih bolnikih tarčna zdravila delujejo in pri katerih ne.
V sklop molekularnega genetskega testiranja spada tudi genetski test za opredelitev potrebe po dopolnilni sistemski kemoterapiji pri zgodnjem raku na prsih. S tem testom je mogoče pri pacientkah, pri katerih se na podlagi patohistoloških značilnosti tumorja ni mogoče odločiti, ali je dopolnilna kemoterapija nujna ali ne, pridobiti dodatno informacijo, ki omogoča strokovno utemeljeno odločitev. Če test pokaže, da je tveganje za ponovitev bolezni majhno, je opustitev kemoterapije varna. Do letošnjega julija je bilo testiranje na voljo le samoplačniško (cena tega genetskega testa je 2991 evrov) – so pa v konkretnem primeru pacientke na ZZZS lahko naslovile vlogo za povrnitev stroškov.
Sicer pa so cene za molekularno genetsko testiranje različne, odvisne od preiskave – gibljejo se od 108 evrov do skoraj 3000 evrov. Z zdaj uveljavljenim financiranjem je omogočeno neposredno plačilo stroškov testiranja.
Cene za molekularno genetsko testiranje se gibljejo od 108 evrov do skoraj 3000 evrov. Stroške krije ZZZS iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.
ZZZS bo izvajanje storitev molekularne genetske diagnostike plačeval po dejanski realizaciji, v sklopu katere naj bi bilo na letni ravni opravljenih 3634 diagnostičnih storitev, za katere bo iz zdravstvene blagajne zagotovljenih dobre tri milijone evrov (3.072.299 evrov), kajti tudi vodstvo ZZZS kot plačnik zdravstvenih storitev ugotavlja, da je tovrstna rešitev (navkljub visoki ceni testov) stroškovno učinkovita – zaradi usmerjenega in posledično bistveno učinkovitejšega zdravljenja. Po oceni Anke Bolke, direktorice področja za analitiko in razvoj pri ZZZS, ki se je predstavitve novosti, ki jo je prinesel splošni dogovor za leto 2020, udeležila v imenu vodstva zavoda, gre za res izjemen razvojni korak, pomemben za slovenske paciente, ki prebolevajo raka.
bo zdravstvena blagajna (na leto) namenila za izvajanje storitev molekularne genetske diagnostike
Dr. Srdjan Novaković: »Res redke države v Evropi in tudi po svetu imajo vzpostavljeno takšno ureditev«
Kot pojasnjuje vodja Oddelka za molekularno diagnostiko na OI Ljubljana dr. Srdjan Novaković, specialist laboratorijske medicinske genetike, ta zdaj tudi v sistemu ustrezno uokvirjena novost za bolnike predstavlja resnično pomemben napredek, kajti molekularna genetika oziroma diagnostika ni le izjemno zahtevna veja medicine, ampak v onkologiji tudi najperspektivnejša, saj omogoča odkrivanje vzrokov za bolezensko spremembo celice.
- Ne gre le za omogočanje boljše obravnave, boljšega diagnosticiranja, boljšega zdravljenja, ampak je pomembno tudi ali predvsem to, da bolniku omogočimo, da vse opravi doma. Več ...
- Res redke države v Evropi in tudi po svetu imajo vzpostavljeno takšno ureditev. Več ...
- Če ne bi bilo te podpore, bi bili odvisni od tujih ponudnikov, molekularna diagnostika se pri nas ne bi mogla razvijati, ker ne bi imela podlage za razvoj. Več ...
- Vse to se ni odvilo tako gladko in hitro, kot smo si predstavljali. Več ...
- Ko smo kot onkološki inštitut dali pobudo za financiranje molekularne diagnostike, je ZZZS pogajanje razširil na celotno Slovenijo, kar je morda prav; molekularno diagnostiko je želel urediti celovito, ne samo na področju onkologije, tudi na drugih področjih, tudi pri monogenskih boleznih, kjer načrtujejo uvajanje podobnega zdravljenja. Več ...
- Predstavnike zavarovalnice sem povabil v laboratorij, kjer so z nami preživeli en dan, da so videli, kakšni so postopki in procesi pri diagnosticiranju. Več ...
- Rekel bi, da je zmagal razum – da smo se lahko uskladili o začetku tovrstnega financiranja. Več ...
Na letni ravni naj bi pri nas testiranje opravili pri 1600 do 1800 bolnikih. »Je pa trend v onkologiji takšen, da lahko molekularno genetsko testiranje pričakujemo pri vseh bolnikih z rakom – že ob postavitvi diagnoze pa tudi kasneje, v različnih fazah poteka bolezni. Zato ocenjujemo, da se bo število testiranih bolnikov iz leta v leto povečevalo v skladu z novimi dognanji in vpeljavo teh v klinično prakso, tako za potrebe diagnostike kot zdravljenja bolnikov z rakom,« poudarja dr. Novaković.
Dr. Simona Borštnar: »Diapazon odločanja glede možnosti zdravljenja se definitivno širi«
Dr. Simona Borštnar, specialistka interne medicine in internistične onkologije, ki v OI Ljubljana dela v sklopu Sektorja internistične onkologije, ob tem poudarja, da »lahko pri bolnicah z zgodnjim rakom dojk, pri katerih s standardnimi patohistološkimi preiskavami tumorja ne moremo zanesljivo opredeliti potrebe po kemoterapiji, z molekularno-genetskim testiranjem preverimo tveganje ponovitve bolezni. Če rezultat testa pokaže nizko tveganje ponovitve bolezni, lahko pri teh bolnicah opustimo težji del sistemskega zdravljenja – kemoterapijo ter z njo povezane zgodnje in kasnejše neželene učinke.«
Kaj torej takšna novost pomeni za bolnice, ki so zbolele za rakom na prsih? In pri katerih pacientkah je določitev genetskega podpisa s strokovnega vidika nujna?
- Veliko sprememb bo; mogoče bi se omejila na to, kaj molekularno genetsko testiranje prinaša bolnicam z rakom dojk. Gre za dve različni stvari – za določanje molekularnih lastnosti na samem tumorju, ki se bo izvajalo v našem laboratoriju (bolnice z razsejano boleznijo) in za molekularno-diagnostične genske teste oziroma genske podpise (bolnice z rakom v zgodnji fazi). Več ...
- Pri več kot 90 odstotkih bolnic se lahko na podlagi patohistoloških lastnosti, ki jih v našem laboratoriju določa patolog, in nekaterih drugih lastnosti bolnice odločimo, kakšno sistemsko zdravljenje potrebuje ... Pri nekaterih pa se ne moremo točno odločiti, kakšna terapija bi bila zanje najbolj optimalna. Več ...
- Ta genski podpis pogleda tumor malo drugače. Več ...
- Ostale molekularne značilnosti, ki bodo določene v našem laboratoriju, nam bodo bolj služile za usmeritev v zdravljenje potem, ko je bolezen že razsejana – če jo lahko zdravimo s tarčnimi zdravili. Več ...
- Diapazon odločanja glede možnosti zdravljenja se definitivno širi. Več ...
- Zdravnik ne more delati dovolj strokovno, če nima vseh informacij o rakavi celici; v moderni onkologiji ni mogoče zdraviti s tistim, kar imaš na voljo, ampak moraš izbrati tisto, kar je za določenega bolnika najboljše. Več ...
- Koliko pomeni bolnicam, da jim ni treba prejemati kemoterapije? Neizmerno veliko! To je nekaj najpomembnejšega v onkologiji: bolnikom poskušamo vseskozi izboljševati kakovost življenja – tudi z opustitvijo potencialno toksičnega zdravljenja. Več ...
Tudi dr. Tanja Španič, predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna, je izpostavila upanje obolelih, da bo po zaslugi pogostejše uporabe molekularnega genetskega testiranja mogoče rešiti prenekateri zapleteni primer onkološke bolezni.
»Ta možnost je resnično bistvenega pomena z vidika skrbi za kakovost življenja obolelega, kajti nepredstavljivo je, kako veliko je človeku prihranjeno, če se lahko izogne zdravljenju s kemoterapijo,« opozarja Tanja Španič, ki se je s to boleznijo srečala tudi sama, zdaj pa ostaja izjemno dejavna na področju ozaveščanja in zagotavljanja celovite pomoči obolelim. V konkretnem primeru pa poudarja, da »lahko na prste ene roke preštejemo države, kjer imajo pacienti oziroma pacientke zagotovljeno takšno možnost, kakršno imamo od letošnjega julija na voljo v Sloveniji«.
Dr. Tanja Španić, predsednica slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna:
»Na prste ene roke lahko preštejemo države, kjer imajo pacienti oziroma pacientke zagotovljeno takšno možnost, kakršno imamo od letošnjega julija na voljo v Sloveniji.«
Naslovna fotografija: Miha Fras; portreti: Diana Zajec; simbolična fotografija: iStock
Vaš komentar?
Komentirate lahko na naši facebook strani.
