Na žalost ne gre za osamljen primer, kajti zaradi neznanke, ki jo tudi medicini predstavlja koronavirus SARS-CoV-2, je bilo med epidemijo delovanje v zdravstvu močno spremenjeno; zaradi pričakovanega vala bolnikov s COVID-19 so začasno »zamrznili« vsa nenujna zdravljenja, odpovedani pa so bili tudi redni specialistični pregledi, kar je pri prenekaterem pacientu povzročilo poslabšanje osnovne (kronične) bolezni. Kaj to (lahko) pomeni za bolnike s srčnim popuščanjem – za tiste z že postavljeno diagnozo, s katerimi so zdravniki zaradi narave te bolezni morali ohranjati stik, in za posameznike, ki so se zaradi drugačnega načina delovanja sistema zdravstvenega varstva odločili, da z iskanjem strokovne pomoči počakajo na konec epidemije –, pa potrjujejo primeri, s katerimi se zdravniki in njihovi timi srečujejo v teh dneh.

Srčno popuščanje je resna, kompleksna, neozdravljiva bolezen, ki ne vpliva le na kakovost življenja obolelega, ampak predstavlja izrazito tveganje za nastanek hudih zapletov, tudi odpovedi srca. Zato je pri tem obolenju nujno čim zgodnejše, čim bolj ažurno in celovito ukrepanje, ki mora poleg zdravljenja vključevati tudi korenite spremembe v življenjskih navadah obolelega – odlašanje pri iskanju strokovne pomoči pa je lahko usodno. 

»Ne smemo dopustiti tega, kar se je pri nas dogajalo v zadnjih dveh mesecih – da se je zaradi nevarnosti okužb z novim koronavirusom pozabljalo na druge resne zdravstvene težave. Posledice so resne, v nekaterih primerih nepopravljive. Zato bolnik nikoli ne sme oklevati s pregledom pri zdravniku, če ve, da potrebuje strokovno svetovanje in pomoč – in to velja za številne srčno-žilne in druge kronične, neozdravljive bolezni, ne le za srčno popuščanje,« je v sklopu današnjega virtualnega spletnega srečanja poudaril prim. Matija Cevc, predsednik društva za zdravje srca. 

Strokovna pomoč s telemedicino – kmalu tudi na nacionalni ravni?

Zato so zdravniki tudi v času epidemije poskušali ohranjati stik z obolelimi s pomočjo telemedicine, pri čemer niso mogli zajeti vseh obolelih z diagnozo srčno popuščanje. Zagotovo pa bi tak pristop, ki dodatno prispeva h kakovostni in varni obravnavi obolelih, vendar še ni na voljo povsod po Sloveniji, moral zaživeti tudi na nacionalni ravni – o tej možnosti bo razpravljal zdravstveni svet, strokovnjaki, ki delajo na tem področju medicine, pa tudi v dogovarjanjih s plačnikom, zavodom za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), že iščejo možnost za čimprejšnjo uveljavitev telemedicinske obravnave po vsej državi.

Vse preveč obolelih – takih, pri katerih so se bolezenske težave pojavile na novo, in številnih, ki za svojo bolezen vedo že dolgo – namreč ni želelo na lastno pobudo vztrajati pri takojšnjem pregledu, čeprav bi se na tak način izognili zapletom, ki jih zdravniki danes zaznavajo v tako rekoč vseh skupinah kroničnih obolenj.

Prim. Cirila Slemenik Pušnik, predsednica zdravniškega društva na Koroškem, ki kot zdravnica dela v slovenjgraški splošni bolnišnici, je pa tudi strokovna mentorica Koronarnega kluba Mežiške doline, je povedala, v Slovenj Gradcu s pomočjo telemedicine obravnavajo 43 bolnikov. »Ker pa želimo, da bi bila takšna možnost na voljo tudi drugod po Sloveniji, smo takšno pobudo vložili tudi na zdravstveni svet – kajti to ni nadstandard, ampak konkretna, izjemno dobrodošla in učinkovita pomoč bolnikom.«

V ljubljanskem UKC so v času epidemije, kot je pojasnil vodja oddelka za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca prof. dr. Bojan Vrtovec, projekt, v sklopu katerega so s telemedicino spremljali 30 pacientov z napredovalim srčnim popuščanjem, razširili še na 15 bolnikov po presaditvi srca, »s čimer pa, žal, nismo zajeli vseh pacientov, ki smo jim doslej pri nas presadili srce, kajti možnosti za tovrstno spremljanje so, vsaj za zdaj, omejene«.

»Pri vseh bolnikih s srčnim popuščanjem je ključnega pomena, da pravočasno in hitro odkrijemo in zdravimo poslabšanje bolezni, pri čemer nam je prav telemedicinska obravnava v veliko pomoč,« poudarja dr. Vrtovec.

Srčno popuščanje ni redka bolezen, nasprotno, v sodobni (starajoči se) družbi se pojavlja vse pogosteje; pravzaprav je ta najpogostejša srčno-žilna bolezen edina, pri kateri pojavnost še naprej narašča. Lani je na globalni ravni to diagnozo imelo 26.000.000 ljudi, medtem ko pri nas živi približno 30.000 bolnikov s srčnim popuščanjem. Nekateri oboleli znake srčnega popuščanja zaznavajo postopno, saj jih vse predolgo pripisujejo staranju ali slabi fizični kondiciji, včasih pa do srčnega popuščanja pride zelo hitro, lahko celo v nekaj minutah ali urah.

»Če nekdo doživi obsežen srčni infarkt, ob močno povišanem krvnem tlaku, se poleg bolečin v prsih pojavi nenaden občutek dušenja, omotica, oslabelost – v takem primeru bolnik praviloma takoj poišče pomoč zdravnika. Drugače pa je, če se znaki pojavljajo počasi, zaradi česar jih starejši razumejo kot običajne težave, ki jih prinaša starost,« opozarja prim. Cirila Slemenik Pušnik.

V takih primerih se občutek dušenja sprva pojavlja pri večjih fizičnih obremenitvah, kasneje že pri manjših obremenitvah ali ponoči, zato bolniki nemalokrat ponoči sedé bedijo, prav tako morajo večkrat na malo potrebo; otekajo jim noge, so utrujeni, oslabeli, telesna teža pa jim hitro narašča. »Če se pojavijo take težave, ne odlašajmo z obiskom pri osebnem zdravniku, saj je treba čim prej odkriti vzrok za nastale težave – in če gre za srčno popuščanje, čim prej začeti z zdravljenjem,« poudarja zdravnica.

Bolniki s srčnim popuščanjem imajo praviloma veliko pridruženih bolezni, od sladkorne bolezni do povišanega krvnega tlaka, slabokrvnosti in ledvične oslabelosti. Vsa ta obolenja je treba obvladovati sočasno in poskrbeti za optimalno, bolniku prilagojeno terapijo, kajti kaj hitro se pojavi resen problem polifarmacije, v sklopu katere posamezni pacient jemlje tudi 12 ali več različnih zdravil. Ni si težko predstavljati, kaj to (lahko) pomeni pri starejšem pacientu ...

Zato je na tej ravni tako pomembna možnost telemedicine, novega načina spremljanja obolelih, ki predstavlja ključno dopolnitev standardni obravnavi – kot dodatna strokovna možnost v prizadevanjih, da bolnikom bolezen ne bi onemogočila aktivnega življenja.

Ključni ukrepi za dobro obvladovanje te bolezni

Za paciente s srčnim popuščanjem sicer skrbijo v sklopu ambulant za srčno popuščanje, saj je ključnega pomena, da zdravnik dobro pozna (svojega) bolnika; ta si mora redno meriti krvni tlak, srčni utrip, telesno težo in beležiti opažanja o svojem počutju, saj tako že sam takoj prepozna poslabšanje bolezni.

Da bi tovrstna poslabšanja, ki so lahko zelo kompleksna in obremenjujoča, preprečili ali zamaknili v daljno prihodnost, morajo oboleli spremeniti življenjske navade, skrbeti za redno zmerno aerobno aktivnost (hoja, kolesarjenje, plavanje, ples), obvezna je opustitev kajenja, prav tako alkohola, priporočena je mediteranska prehrana z veliko zelenjave, sadja, rib, zdravih olj, uživanje soli je treba omejiti na manj kot tri grame na dan.

Kot pojasnjuje prim. Matija Cevc, ki kot zdravnik dela v sklopu Kliničnega oddelka za žilne bolezni UKC Ljubljana, je kronično srčno popuščanje bolezensko stanje, pri katerem okvarjeno srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadostilo presnovnim potrebam ostalih organov in tkiv. Do srčnega popuščanja lahko pride zaradi ateroskleroze koronarnih arterij in posledične motnje v prekrvavljenosti srčne mišice – poškodbe srčne mišice. 

Poškodbo srčne mišice najpogosteje povzroči srčni infarkt, vzroke pa je mogoče iskati tudi drugje: vnetje srčne mišice, sladkorna bolezen, prirojene srčne napake, stanja, ki preobremenjujejo srčno mišico (povišan krvni tlak, bolezni srčnih zaklopk, bolezni ščitnice ...) ali škodljive snovi (alkohol, zasvojenost z drogami ...). In, kot dodaja prim. Matija Cevc, »čeprav srčno popuščanje ni ozdravljivo, lahko napredovanje te bolezni upočasnimo z zgodnjo diagnozo, z uvedbo kar najboljše terapije ter s spremembo načina življenja – in tako še naprej počnemo stvari, ki so nam srcu.«

Foto: iStock; portreti govorcev: virtualna konferenca

Vaš komentar?

Komentirate lahko na naši facebook strani.