Hepatitis C je kronično vnetje jeter, ki ga povzroči okužba z virusom hepatitisa C. Do okužbe pride z vnosom okužene krvi v telo. Včasih se je to zgodilo pri večjih operativnih in zobozdravstvenih posegih ali pri medicinskih postopkih, kot sta transfuzija in hemodializa, medtem ko danes okužbe najpogosteje povzroči uporaba okuženega pribora za uživanje drog (za injiciranje ali za njuhanje), neprofesionalno izvajanje akupunkture, tetoviranja ali pirsinga, souporaba zobne ščetke, britvice ali manikirnega pribora z nekom, ki ima virusni hepatitis, ali spolni odnos s tako osebo (najpogosteje se to dogaja pri moških, ki imajo spolne odnose z moškimi).

Zakaj je testiranje, ki omogoči postavitev diagnoze ali ovržbo suma na okužbo, tako pomembno? 

Samo zaradi hepatitisov B in C je leta 2015 (za to leto so na voljo najaktualnejši strnjeni uradni podatki) po vsem svetu umrlo 1.340.000 ljudi – in to kljub temu, da bi bilo več kot 95 odstotkov okuženih z virusom hepatitisa C mogoče pozdraviti, 95 odstotkov okužb z virusom hepatitisa B pa bi lahko preprečili s cepivom, ki je na voljo že od leta 1982. 

Do kratkega stika, ki medicino pušča dokaj nemočno pri zdravljenju najhujših zapletov, medtem ko oboleli preživljajo hudo kalvarijo, ne vedoč, kaj je tisto, kar načenja njihovo zdravje, pride zaradi tega, ker mnogi, ki imajo virusni hepatitis, za okužbo sploh ne vedo.

Okužba pa lahko tudi tri desetletja ali več poteka povsem brez bolezenskih znakov.

Zdravljenje hepatitisa C je 99-odstotno uspešno

Zato je slogan in hkrati apel letošnjega svetovnega dneva hepatitisa (28. julij) »Poiščimo manjkajoče milijone«. Po podatkih WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) namreč danes po svetu živi 325 milijonov ljudi s kronično okužbo, ki sta jo povzročila hepatitisa B in C, med njimi pa jih 290 milijonov ne ve za to, zato ne poiščejo zdravniške pomoči. 

Iskanju milijonov okuženih – med desetimi okuženimi je namreč v povprečju kar devet takih, ki za okužbo sploh ne vedo – se pridružuje tudi Slovenija.

»V Sloveniji imamo na srečo vse možnosti za zagotavljanje kar najboljše zdravstvene oskrbe obolelim, z vsemi najnovejšimi zdravili.« Vendar pa je, kot poudarja prof. dr. Mojca Matičič, vodja oddelka za virusne hepatitise na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC,  težko pomagati tistim, ki so okuženi, pa tega ne vedo in zato ne poiščejo pomoči pravočasno in pri ustreznem specialistu. »Ker je hepatitis C vrsto let prikrita bolezen, ocenjujemo, da v Sloveniji za svojo okužbo ve le malo več kot polovica okuženih.« 

Uspeh zdravljenja potem, ko je postavljena pravilna diagnoza, je skoraj 99-odstoten. Zato je res nesmiselno, da bi se tudi v prihodnje nadaljevala statistika, po kateri je po svetu zaradi virusnih hepatitisov do danes umrlo več ljudi kot zaradi okužbe z virusom hiv oziroma aidsa. 

Prav zaradi tega se Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC že dvanajstič zapored pridružuje aktivnemu iskanju posameznikov, ki potrebujejo tovrstno zdravljenje. Jutri in v sredo (24. in 25. julija) popoldne (med 14. In 18. uro) bodo tako na kliniki izvajali testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C; test bodo naredili vsakemu, ki pride, napotnice ni treba imeti, testiranje je anonimno in brezplačno.

Na infekcijski kliniki na Japljevi 2 pa ta testiranja izvajajo tudi sicer, prav tako brez napotnice – vsak ponedeljek med 12. in 14. uro v ambulanti za svetovanje in anonimno testiranje na okužbe s hiv, z virusom hepatitisa B in virusom hepatitisa C. 

Hepatitis B – zadnji otrok, okužen s tem virusom, se je rodil pred 22 leti

In kje je Slovenija danes pri obvladovanju hepatitisa B? Otroke, rojene po letu 1992, pred vstopom v devetletko cepijo v sklopu nacionalnega programa. Ker od leta 1994 tudi pri vseh nosečnicah preverijo, ali katera morda ni okužena s hepatitisom B, pri vsakem pozitivnem izvidu noseče matere novorojenčka cepijo takoj po rojstvu. 

Tako se je zadnji slovenski otrok, okužen s hepatitisom B, rodil leta 1996 – pred 22 leti. Vendar pa, kot opozarja prof. dr. Mojca Matičič, obstaja resna bojazen, da se ta izjemni dosežek utegne kmalu poslabšati – na račun upadanja precepljenosti, ki je že manj kot 90-odstotna. To pa je po prepričanju zdravnice »povsem nerazumljivo, če vemo, kako varno in učinkovito je cepivo – in če se zavedamo, koliko hudih izkušenj je mogoče preprečiti s tovrstno zaščito!«

Slovenija prva na svetu izkoreninila hepatitis C med hemofiliki

Slovenija je letos dosegla zavidljiv uspeh – smo prva država na svetu, ki ji je uspelo izkoreniniti hepatitis C v skupini hemofilikov. 

Prof. Mojca Matičič, duša vseh strategij in ukrepov na tem področju, pojasnjuje, da so se tako imenovane mikro eliminacije hepatitisa C lotili sistematično, z aktivnim iskanjem okužbe v skupinah, kjer se ta najpogosteje pojavi, in s takojšnjim zdravljenjem okuženih. »Po uspehu med hemofiliki smo zdaj okužbo skorajda izkoreninili tudi v enotah za hemodializo, kar je dosežek, ki se je še nedavno zdel tako rekoč nepredstavljiv. Enakih postopkov se lotevamo tudi pri drugih bolnikih s kroničnimi ledvičnimi obolenji in pri bolnikih po presaditvi organov.«

Najtrši oreh pri težnjah po celoviti eliminaciji hepatitisa C pa so, tako dr. Matičičeva, intravenski uporabniki drog. »Že pred več kot desetimi leti smo oblikovali posebno interdisciplinarno mrežo za zdravljenje hepatitisa C, ki je dokazano učinkovita in služi drugim državam kot model dobre prakse. V luči novih dognanj ga še izboljšujemo, vanj pa ne zajemamo le tistih uporabnikov drog, ki so v programu zdravljenja odvisnosti, ampak tudi ostale, vključno s tistimi 'na cesti'.« Zato nameravajo v prihodnje odkrivanje in zdravljenje hepatitisa C umestiti tudi v delo mobilnih enot po vsej Sloveniji.

Neprepoznavni, desetletja skriti znaki – zato tudi ob najmanjšem dvomu na testiranje

»Če je v vaši osebni zgodovini prisoten en sam samcat utemeljen sum, da bi ob določenem dogodku v preteklosti obstajalo tveganje za okužbo z virusom hepatitisa C, je to zadosten razlog, da opravite testiranje!« Ob tem dr. Matičičeva ponovno opozori, da večina bolnikov, okuženih s hepatitisom C, k infektologu pride prepozno, ko je okužba že napredovala in povzročila nastanek raka na jetrih.

Sicer pa najnovejša dognanja potrjujejo, da okužba s hepatitisom C, ki lahko napade vse organske sisteme, vpliva tudi na prezgodnje staranje jajčnikov in posledično zmanjšuje rodnost, z njim povezujejo nastanek sladkorne bolezni tipa 2, prizadene tudi živčevje, kožo in sluznico, dihala, ledvice, kostno-mišični sistem, povezan je z nastankom srčno-žilnih obolenj, tudi kapi. 

Če obstaja sum, se je treba odločiti za testiranje, ki nič ne stane, lahko pa dobesedno reši življenje. Test za okužbo s hepatitisom C je zanesljiv – kri odvzamejo na infekcijski kliniki, laboratorijski del testiranja pa opravijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete. 

V dosedanjih akcijah testiranja, ki jih na infekcijski kliniki ob svetovnem dnevu hepatitisa izvajajo od leta 2007, so okužbo odkrili pri 1,9-odstotnem deležu od skupno 7000 testiranih.

Da do takšnih zgodb ne bi več prihajalo, bo zdaj zaživel tudi nov model odkrivanja okuženih. Infektologi so namreč, kot pojasnjuje prof. dr. Mojca Matičič, izdelali tako algoritem za testiranje na okužbo z virusom hepatitisa C kot tudi vprašalnike, ki bodo na voljo v čakalnicah oziroma ambulantah izbranih zdravnikov splošne oziroma družinske medicine. »Družinski zdravniki bodo odslej testirali vsakogar s kakršnimkoli dejavnikom tveganja za okužbo ali z določenimi neznačilnimi bolezenskimi znaki!«

Virusni hepatitisi:

Video izjava 

Prof. dr. Mojca Matičič, vodja oddelka za virusne hepatitise na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja ljubljanskega UKC