Nalezljive bolezni še zdaleč niso izginile, lahko pa jih obdržimo na varni razdalji

Nalezljive bolezni še zdaleč niso izginile, lahko pa jih obdržimo na varni razdalji

Nalezljive bolezni so v času, ko cepljenja še ni bilo, kosile med ljudmi, zahtevale tisoče, stotisoče, včasih celo milijone življenj. Potem je prišlo cepljenje. Učinki so nedvoumni, posledice prav tako: črne koze so izkoreninjene, na stari celini otroške paralize že dolgo ni več, davica je redkost, steklina prav tako, saj jo je s cepljenjem mogoče preprečiti.

Nalezljive bolezni še zdaleč niso izginile, lahko pa jih obdržimo na varni razdalji
Nalezljive bolezni, ki bi bile lahko usodne za malčke, ki so še premajhni za tovrstno zaščito pred okužbami, za otroke, ki jih zaradi njihovega zdravstvenega stanja preprosto ni mogoče cepiti, ali za starejše, pri katerih so okužbe lahko tudi usodne, je mogoče obvladati s cepljenjem v sklopu državnih programov, ki so obvezni, ne izbirni. Možnost, za katero bi nekateri dali vse, pa mnogi, ki jo imajo na voljo, zavračajo. Foto: iStock

Nalezljive bolezni v sodobnih družbah puščajo bistveno manj viden odtis kot včasih, tudi po zaslugi državnih programov cepljenja, ki je za otroke obvezno. Zmanjšali sta se tako obolevnost kot umrljivost, zato mlajše generacije preprosto ne vedo, kako resno grožnjo lahko predstavljajo nalezljive bolezni. Danes se začenja evropski in svetovni teden cepljenja, tokrat s sloganom »Cepljenje deluje – za zaščito zdravja v vseh starostnih obdobjih«.

Doc. dr. Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je glede učinkovitosti cepljenja zelo jasna: »Nalezljive bolezni niso izginile. Prav nič se ni zmanjšalo tveganje, da zbolimo za tetanusom, saj je bacil tetanusa razširjen, nahaja se v zemlji in v nesnagi.« Drugače pa je z otroško paralizo ali davico – tveganje, da bo povprečni Evropejec zbolel za eno od teh bolezni, je izjemno majhno. Drugače pa je, če nekdo stalno potuje po svetu, zlasti v eksotične kraje.

Pri nas je cepljenje dobro dostopno – odziv nanj pa je raznolik

Javnozdravstveniki so prepričani, da imamo v Sloveniji srečo, ker je cepljenje dostopno tako rekoč vsakomur. Pretežni del cepljenj krije država, nekatera so samoplačniška.

V sklopu evropskega in svetovnega tedna cepljenja pa je izpostavljena tako pravica posameznika do cepljenja kot tudi njegova odgovornost do družbe – zavračanje cepljenja namreč sčasoma lahko pripelje do tolikšnega upada splošne precepljenosti, da se bolezni, ki so že izginile z globalnega zemljevida ali vsaj z njegovega razvitega dela, lahko spet pojavijo.

Danes se je začel evropski in svetovni teden cepljenja, ki izpostavlja tako pravico posameznika do cepljenja kot tudi njegovo odgovornost do družbe.

Zavračanje cepljenja namreč sčasoma lahko pripelje do tolikšnega upada splošne precepljenosti, da se bolezni, ki so že izginile z globalnega zemljevida ali vsaj z njegovega razvitega dela, lahko spet pojavijo.

Seveda si tega ne želi nihče, tudi nasprotniki cepljenja ne. Navsezadnje je vse prej kot zanemarljiv podatek, da je v zadnjih 60 letih cepljenje rešilo več otroških življenj kot katerikoli drug medicinski ukrep. Cepiva, ki preprečujejo hudo pljučnico, vnetje možganske ovojnice (encefalitis) ali diarejo, istočasno preprečijo tudi umrljivost v zgodnjem otroštvu, medtem ko druga preprečijo razvoj bolezni, ki bi povzročile bodisi invalidnost bodisi nastanek raka.

Cepljenje je v zadnjih 60 letih rešilo več otroških življenj kot katerikoli drug medicinski ukrep.

Toda manjša ko je pojavnost usodnih bolezni, večji je upor zoper cepljenje. Nasprotniki tovrstne zaščite pravijo, da želijo svoje otroke zaščititi pred neželenimi učinki cepljenja. V dialogu z epidemiologi, pediatri in predstavniki drugih medicinskih strok, ki za nekatere redke nalezljive bolezni pravzaprav poleg obolelih edini vedo, kako težko in nemalokrat usodno je njihovo prebolevanje, nasprotniki cepljenja ostajajo prepričani v svoj prav. Pa je to dobro zanje, za njihove malčke, za celotno družbo?

Precepljenost predšolskih otrok v Sloveniji v letih od 2008 do 2017

Precepljenost predšolskih otrok v Sloveniji po regijah v letu 2017Pediatri iskali (in dobili) podporo tudi pri predsedniku države

Pred kratkim so bili objavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo približno 1700 slovenskih mamic, ki so rodile v letih 2015 in 2016. Pokazalo se je, da v kakovost in varnost cepiv, v učinkovitost zaščite s cepljenjem neomajno verjame le 47 odstotkov vprašanih. Če bi cepljenja, ki so že dolgo obvezna, postala neobvezujoča, pa bi za zaščito pred nalezljivimi boleznimi, kot so davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza ali okužba z bakterijo hemofilus influence tipa b, poskrbela le polovica mam (56 odstotkov).

Zaradi dilem, ki jih na temo cepljenja kar ne zmanjka, je predsednik države Borut Pahor v petek sprejel tudi predstavnike sekcije za primarno pediatrijo, ki deluje v sklopu združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.

Simbolični prolog v evropski in svetovni teden cepljenja je prinesel nekaj ključnih sporočil. Slovenija ima še vedno enega najboljših sistemov za zagotavljanje zdravstvene oskrbe otrok in mladostnikov, tako v preventivnem kot v kurativnem smislu. Pediatri, ki delajo v osnovnem zdravstvu, pa ocenjujejo, da je boljša ozaveščenost javnosti o potrebi po cepljenju kot učinkoviti zaščiti celotne skupnosti preprosto nujna. 

Borut Pahor pozitivno ocenjuje enotnost zdravniške stroke pri vrednotenju pomena cepljenja v sodobnem času. Naloga države je, da pripravi ustrezno zakonodajo in ukrepe in tako najbolje poskrbi za zaščito in varnost otrok ter zagotovi pogoje za njihov zdrav razvoj. Ob tem pa je ključno, tako Pahor, da »zaskrbljeni starši dobijo ustrezne, strokovno argumentirane odgovore na njihove dileme in skrbi«.

Borut Pahor, predsednik države:

Ključno je, da zaskrbljeni starši dobijo ustrezne, strokovno argumentirane odgovore na njihove dileme in skrbi glede varnosti in učinkovitosti cepljenja.



Vas zanima več vsebin s podobnimi ali istimi značkami?
Vabimo vas k raziskovanju in branju.
Borut Pahor cepljenje nalezljive bolezni NIJZ pediatrija teden cepljenja varnost in kakovost WHO

Po svetu kar 19 milijonov otrok še vedno brez možnosti za cepljenje

Z osnovnim cepljenjem proti nalezljivimi boleznim vsako leto po vsem svetu rešijo skoraj tri milijone življenj. A kljub temu še vedno 19 milijonov otrok nima možnosti, da bi jih zaščitili pred najpogostejšimi nalezljivimi boleznimi, ki jih pri nas ne poznamo več, v nekaterih delih sveta pa otroci zaradi njih umirajo. Predlani je, denimo, za malarijo zbolelo 216 milijonov ljudi – skoraj pol milijona jih je, kot ob svetovnem in evropskem tednu cepljenja opozarja Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), zaradi okužbe umrlo.

Najbolj brano

logotip

 

Video

video ikona