Nalezljive bolezni v sodobnih družbah puščajo bistveno manj viden odtis kot včasih, tudi po zaslugi državnih programov cepljenja, ki je za otroke obvezno. Zmanjšali sta se tako obolevnost kot umrljivost, zato mlajše generacije preprosto ne vedo, kako resno grožnjo lahko predstavljajo nalezljive bolezni. Danes se začenja evropski in svetovni teden cepljenja, tokrat s sloganom »Cepljenje deluje – za zaščito zdravja v vseh starostnih obdobjih«.
Doc. dr. Maja Sočan z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je glede učinkovitosti cepljenja zelo jasna: »Nalezljive bolezni niso izginile. Prav nič se ni zmanjšalo tveganje, da zbolimo za tetanusom, saj je bacil tetanusa razširjen, nahaja se v zemlji in v nesnagi.« Drugače pa je z otroško paralizo ali davico – tveganje, da bo povprečni Evropejec zbolel za eno od teh bolezni, je izjemno majhno. Drugače pa je, če nekdo stalno potuje po svetu, zlasti v eksotične kraje.
Pri nas je cepljenje dobro dostopno – odziv nanj pa je raznolik
Javnozdravstveniki so prepričani, da imamo v Sloveniji srečo, ker je cepljenje dostopno tako rekoč vsakomur. Pretežni del cepljenj krije država, nekatera so samoplačniška.
V sklopu evropskega in svetovnega tedna cepljenja pa je izpostavljena tako pravica posameznika do cepljenja kot tudi njegova odgovornost do družbe – zavračanje cepljenja namreč sčasoma lahko pripelje do tolikšnega upada splošne precepljenosti, da se bolezni, ki so že izginile z globalnega zemljevida ali vsaj z njegovega razvitega dela, lahko spet pojavijo.
Danes se je začel evropski in svetovni teden cepljenja, ki izpostavlja tako pravico posameznika do cepljenja kot tudi njegovo odgovornost do družbe.
Zavračanje cepljenja namreč sčasoma lahko pripelje do tolikšnega upada splošne precepljenosti, da se bolezni, ki so že izginile z globalnega zemljevida ali vsaj z njegovega razvitega dela, lahko spet pojavijo.
Seveda si tega ne želi nihče, tudi nasprotniki cepljenja ne. Navsezadnje je vse prej kot zanemarljiv podatek, da je v zadnjih 60 letih cepljenje rešilo več otroških življenj kot katerikoli drug medicinski ukrep. Cepiva, ki preprečujejo hudo pljučnico, vnetje možganske ovojnice (encefalitis) ali diarejo, istočasno preprečijo tudi umrljivost v zgodnjem otroštvu, medtem ko druga preprečijo razvoj bolezni, ki bi povzročile bodisi invalidnost bodisi nastanek raka.
Cepljenje je v zadnjih 60 letih rešilo več otroških življenj kot katerikoli drug medicinski ukrep.
Toda manjša ko je pojavnost usodnih bolezni, večji je upor zoper cepljenje. Nasprotniki tovrstne zaščite pravijo, da želijo svoje otroke zaščititi pred neželenimi učinki cepljenja. V dialogu z epidemiologi, pediatri in predstavniki drugih medicinskih strok, ki za nekatere redke nalezljive bolezni pravzaprav poleg obolelih edini vedo, kako težko in nemalokrat usodno je njihovo prebolevanje, nasprotniki cepljenja ostajajo prepričani v svoj prav. Pa je to dobro zanje, za njihove malčke, za celotno družbo?
Pediatri iskali (in dobili) podporo tudi pri predsedniku države
Pred kratkim so bili objavljeni rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo približno 1700 slovenskih mamic, ki so rodile v letih 2015 in 2016. Pokazalo se je, da v kakovost in varnost cepiv, v učinkovitost zaščite s cepljenjem neomajno verjame le 47 odstotkov vprašanih. Če bi cepljenja, ki so že dolgo obvezna, postala neobvezujoča, pa bi za zaščito pred nalezljivimi boleznimi, kot so davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza ali okužba z bakterijo hemofilus influence tipa b, poskrbela le polovica mam (56 odstotkov).
Zaradi dilem, ki jih na temo cepljenja kar ne zmanjka, je predsednik države Borut Pahor v petek sprejel tudi predstavnike sekcije za primarno pediatrijo, ki deluje v sklopu združenja za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu.
Simbolični prolog v evropski in svetovni teden cepljenja je prinesel nekaj ključnih sporočil. Slovenija ima še vedno enega najboljših sistemov za zagotavljanje zdravstvene oskrbe otrok in mladostnikov, tako v preventivnem kot v kurativnem smislu. Pediatri, ki delajo v osnovnem zdravstvu, pa ocenjujejo, da je boljša ozaveščenost javnosti o potrebi po cepljenju kot učinkoviti zaščiti celotne skupnosti preprosto nujna.
Borut Pahor pozitivno ocenjuje enotnost zdravniške stroke pri vrednotenju pomena cepljenja v sodobnem času. Naloga države je, da pripravi ustrezno zakonodajo in ukrepe in tako najbolje poskrbi za zaščito in varnost otrok ter zagotovi pogoje za njihov zdrav razvoj. Ob tem pa je ključno, tako Pahor, da »zaskrbljeni starši dobijo ustrezne, strokovno argumentirane odgovore na njihove dileme in skrbi«.
Borut Pahor, predsednik države:
Ključno je, da zaskrbljeni starši dobijo ustrezne, strokovno argumentirane odgovore na njihove dileme in skrbi glede varnosti in učinkovitosti cepljenja.